Gradivo konservatorske službe iz arhiva INDOK centra

Opis razstave

Gradivo konservatorske službe iz arhiva INDOK centra - 100 let službe za varstvo dediščine

Sto let po uradnem odprtju spomeniškega urada v Sloveniji in s tem simbolnim začetkom načrtnega zbiranja dokumentov in knjig o varstvu kulturne dediščine ter terenskega popisovanja, je čas, da izbrane dragotine iz zbirk INDOK centra Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo predstavimo javnosti.

V stotih letih varstva nepremične kulturne dediščine na Slovenskem se je v namenskih prostorih, odprtih ob devetdeseti obletnici skrbi za kulturno dediščino, nabralo 100 tekočih metrov spisovnega gradiva, 96. 000 negativov, 64. 000 pozitivov, 17. 000 diapozitivov, 10. 440 tehničnih načrtov, prostoročnih skic, akvarelov itd. Specialisti različnih strok so na podlagi različnih kartotečnih listov in novih terenskih raziskav konservatorjev razvili Register nepremične kulturne dediščine. V njem je vpisanih že blizu 30. 000 enot, ki jih vsak lahko pregleduje in raziskuje na domačem računalniku. Knjižnica se je razvila v matično institucijo za področje varstva. Trenutno šteje 11. 700 volumnov revij in 16. 850 monografskih publikacij. Za razstavo so avtorji iz vsega gradiva izbrali značilne dokumente, fotografije in knjige, ki kažejo smeri razvoja od Centralne komisije do novega tisočletja. Posebej je poudarjena vloga Stelèta, Komelja in Zadnikarja ter nekdanjega samostana Kostanjevica.

Razstava je, z vsakim dokumentom, zahvala znanim in manj znanim junakom, ki sto let in več skrbijo, da se ohranjajo bit naroda, prostor in objekti v njem, predmeti in duhovnost prostora. Ta se izraža v pripovedi, peti besedi ali v natisnjenih knjigah in dokumentih. Skromen izbor je samo del tistega, kar je na voljo radovednim, lastnikom dediščine in znanstvenikom. Gradivo je opozorilo, da smo do sedaj premalo skrbeli za vrednotenje vloge konservatork in konservatorjev, za razumevanje lastne zgodovine, njenega notranjega pomena in ne zunanjih, včasih puhlih in ponavljajočih simbolov. V Sloveniji ne moremo odpreti oči, ne da bi videli grad nad mestom, cerkev na gričku, kozolec na travniku. Pravi pomen pa je v zidarju, ki je zidal zid, v tesarju, ki je postavil streho, v rezbarju in slikarju ter tisočih anonimnih vzdrževalcih vse naše raznolike dediščine. Premislimo lahko nikoli dokončano pot dediščine. Odprte ima smeri v bodočnost, išče nove generacije njenih ustvarjalcev in ohranjevalcev. Kulturni odnos do dediščine je kulturni odnos do ljudi.

Nosilca projekta
Informacijsko dokumentacijski center za dediščino (INDOK center), Direktorat za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Narodna galerija

Vsebinska zasnova in oblikovanje
Brigita Petek

Avtorji razstave
Magda Miklavčič Pintarič, Gojko Zupan, Brigita Petek, Ksenija Kovačec Naglič, Barbara Kavčič

Koordinacija
Mateja Breščak

Konservatorsko–restavratorska priprava gradiva
Tina Buh

Filmske posnetke za razstavo sta posodila
Javni zavod Radiotelevizija Slovenija
Slovenski filmski arhiv, Arhiv Republike Slovenije

Razstavo je omogočilo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

18. september–13. oktober 2013
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana