Gremo naprej!

Opis razstave

Sodelujoči umetniki: Dragan Arrigler, Primož Bizjak, Rajko Bizjak, Bojan Brecelj, Jure Breceljnik, Božidar Dolenc, Jure Eržen, Saša Fuis, Boris Gaberščik, Tomaž Gregorič, Irena Herak, Lado Jakša, Manca Juvan, Žiga Koritnik, Peter Koštrun, Miško Kranjec, Branko Lenart, Tomaž Lunder, Milan Pajk, Herman Pivk, Janez Pukšič, Bojan Radovič, Klavdij Sluban, Tone Stojko, Jože Suhadolnik, Jendo Štoviček, Jane Štravs, Aleksandra Vajd & Hynek Alt, Tanja Verlak, Franci Virant, Antonio Živkovič.

Znotraj vsake ustvarjalne produkcije nesporno obstaja osrednja razvojna linija, ki povzema prevladujoče smernice medija v izbranem časovnem in prostorskem izrezu, spremlja pa jo množica vzporednih, prav tako relevantnih pojavov in praks, ki jih je možno ter ne nazadnje potrebno obdelati in ovrednotiti po posebnih kriterijih in z ustreznimi primerjalnimi analizami. Toda te primerjave so uresničljive šele, ko je vzpostavljena paradigma kontinuitete, v razmerju do katere prepoznavamo odklone, inovacije, alternative in druge produkcijske niše, ki zaokrožajo aktualno fotografsko dogajanje. Prav zato je tokratna razstava mišljena predvsem kot poskus kritiškega prikaza mainstreama, v katerem poteka zgodovinjenje slovenske fotografije in individualnih prispevkov njenih ustvarjalcev.

Odnos do fotografskega medija se je korenito spremenil na stičišču 60. in 70. let preteklega stoletja. Prej je namreč fotografija veljala za samozadostno enklavo, ki ni vznemirjala ostalih umetnostnih področij. V redkih primerih, ko je bilo interference moč prepoznati, pa so eksperimentiranja z njenimi likovnimi učinki obveljala le za vzporedno dejavnost slikarjev in grafikov, ki so jih zanimale dodatne (tehnične) možnosti izpostavljanja formalnih in vsebinskih vprašanj, s katerimi so se ukvarjali. Tudi za številne slovenske fotografe je bilo omenjeno obdobje prelomno, zato se nam zdi smiselno, da zdajšnji pregled vpeljejo njihovi novejši dosežki. Za njimi so se uveljavili avtorji, rojeni med 1950 in 1960, z novimi temami in izraznostjo pa so jim sledili spremljevalci punkovske in sploh alternativne scene v (tudi družbeno) naelektrenih osemdesetih. Nato smo se srečali z generacijo, ki se je profilirala že v samostojni Sloveniji – nekateri od njih so se izšolali v tujini, drugi pa v študijskih programih, nedavno vpeljanih v različne domače višje in visoke strokovne šole. Tej kuratorski zasnovi je dodan še segment izbranih del nekaterih slovenskih fotografov, ki uspešno delujejo v tujini.

Res je, da je vsaka selekcija subjektivna, kar seveda ne pomeni, da je tudi arbitrarna. To je med drugim razlog, da smo se osredotočili na fotografe, ki se odlikujejo z avtorsko prepoznavnostjo, utrjeno in potrjeno z dolgoletnim, vztrajnim raziskovanjem in (avto)refleksijo. Zato na razstavi ni najmlajših, ki šele iščejo modalitete artikuliranja svoje govorice ter pogosto oscilirajo med trendi, vzori in lastnimi hotenji. Njihova stremljenja in uspehe bi namreč še najbolj nazorno pokazala razstava z oznako »mlada slovenska fotografija« - če bo seveda kdo zbral voljo in pogum, da jo bo zasnoval in realiziral . . .