Hellmut Bruch: dobitnik velikega častnega priznanja 13. mednarodnega bienala male plastike 1997

Opis razstave

1. 10. 1999 - 26. 10. 1999 Stremim po odprtosti in nematerialnosti; moja najljubša materiala sta akrilno steklo in legirano jeklo in njuni s svetlobo povezani lastnosti – transparentnost in odsevanje – mojemu koncepu zelo ustrezata. Pri plastikah in stenskih delih se pogosto opiram na klasični zakon harmonije, imenovan ‘zlati rez’ ter na Fibonacci-zaporedje, ki spada med naravne zakone oblikovanja. Ne upodaljam ničesar iz ‘zunanjega pojavnega sveta’, prav tako ničesar ne abstrahiram. Moje plastike je treba zaznavati kot to, kar so: elementarne, odprte oblike iz akrilnega stekla ali legiranega jekla, z določenimi merami, ki se deloma kontrastirajo s primarnimi barvami, in to ob kar največjem omejevanju sredstev. Gre za nespektakularne, odprte plastične oblike, katerih dimenzije se nanašajo na v naravi prisotno kozmično ureditev v obliki številk; progresije istočasno vsebujejo tako omejeno kot neomejeno. Miselno nadaljevanje zaznavnega gledalcu omogoča, da vstopi v neskončnost prostora. Našemu z informacijami preplavljenemu svetu zoperstavljam univerzalna, jasna in skladna dela, ki našemu očesu posredujejo harmonijo in odprtost. Pritrditev dostojanstvu čiste oblike kot poezije elementarnega in neopaznega. Hellmut Bruch Hellmut Bruch

Rojen 1936 v Hallu, Avstrija.