Hinko Smrekar

Hinko Smrekar

Hinko Smrekar - 1883‒1942; Hinko Smrekar se je izoblikoval v skupini umetnikov vesnanov, mladih fantov, sanjačev in vizionarjev, pogosto pretirano občutljivih, nesrečno zaljubljenih in onemogočenih v družbi. Želeli so si narediti nekaj izvirnega, zato so svoja prizadevanja usmerili v umetnost, brez pozlate in skrivnostnih sporočil, ki je bila blizu preprostemu slovenskemu človeku; Še danes ob ilustracijah Maksima Gasparija, Gvidona Birolle, Saše Šantla, Ivana Vavpotiča in Smrekarja postajamo nostalgični, saj so nas spremljale skozi otroštvo in mladost in še sedaj nas njihove podobe opazujejo s koledarjev in razglednic v naših domovih; Pomanjkanje akademske izobrazbe se je pri Smrekarju spreobrnilo v pozitivno smer in mu je omogočalo popolnoma različne perspektive v njegovi umetnosti. Neobremenjen z akademskimi učnimi programi je izoblikoval sebi lasten slog, po katerem je bil prepoznaven tudi laikom. ...

1. Opis razstave
Opis razstave

Hinko Smrekar - 1883‒1942Hinko Smrekar se je izoblikoval v skupini umetnikov vesnanov, mladih fantov, sanjačev in vizionarjev, pogosto pretirano občutljivih, nesrečno zaljubljenih in onemogočenih v družbi. Želeli so si narediti nekaj izvirnega, zato so svoja prizadevanja usmerili v umetnost, brez pozlate in skrivnostnih sporočil, ki je bila blizu preprostemu slovenskemu človeku. Še danes ob ilustracijah Maksima Gasparija, Gvidona Birolle, Saše Šantla, Ivana Vavpotiča in Smrekarja postajamo nostalgični, saj so nas spremljale skozi otroštvo in mladost in še sedaj nas njihove podobe opazujejo s koledarjev in razglednic v naših domovih. Pomanjkanje akademske izobrazbe se je pri Smrekarju spreobrnilo v pozitivno smer in mu je omogočalo popolnoma različne perspektive v njegovi umetnosti. Neobremenjen z akademskimi učnimi programi je izoblikoval sebi lasten slog, po katerem je bil prepoznaven tudi laikom. Bil je samouk, ki je tehniko risanja tako izpopolnil, da njegova dela z množico oseb delujejo povsem celovito v skladu s pravili anatomije, perspektive in kompozicije. V njegovem obsežnem opusu s par izjemami ni pripravljalnih skic, medtem ko si je pri portetih večkrat pomagal s fotografijami. V večini primerov je vidna podrisba z grafitom, ki jo je nato prevlekel in dovršil s tušem. Risba s tušem in peresom je bila njegova osnovna tehnika, ki jo je večkrat dopolnil z akvarelom ali pastelom, redko tudi z gvašem. Bil je navdušenec nad grafiko, strasten in iskreno zainteresiran za izrazne možnosti, ki so jih različne tehnike nudile. Tehnična disciplina, ki je bila potrebna pri grafikah, je očitna tudi na njegovih risbah, kjer je z nemirno potezo, z drobnim črtkanjem zapolnjeval celotne površine, ter z zgoščanjem in redčenjem črt dosegal hotene učinke. Koliko časa je potreboval za posamezno risbo, nam ni znano, vemo pa po pričevanjih sodobnikov, da je delal po cele dneve, tudi po več kot deset ur na dan. Risbe je izdeloval eno za drugo, na zalogo, kar se mu je obrestovalo v času, ko več let zaradi bolezni ni izgotovil ničesar. Smrekar je bil izrazito duhovit in pronicljiv opazovalec, ki je znal z nekaj potezami začrtati značilnosti posameznih tipov ljudi – s telesno držo, kretnjami rok ali izrazom na obrazu in v očeh. Tipe ljudi je jemal iz vsakdanjega življenja in jih postavljal v različne zgodbe. Zato je iz opazovalcev svojih del vedno izvabljal smeh in so ga večkrat neopravičeno poimenovali humorist. Sam je odločno zavračal takšno oznako, kot tudi oznako, da je samo in izključno karikaturist, vendar se je bil prisiljen z njo sprijazniti. Sam je zapisal, da je človeka dodobra spoznal kot »žalostno karikaturo v nasprotju idealnih teorij in zvečine ogabne prakse« in da potemtakem ni čudno, da je postal v »tolikšni meri karikaturist in skoraj absoluten cinik, kot vsi obupani, neverni idealisti. «Umetniški talent se je pri njem povezal z zanesljivim občutkom za vedno aktualne pojave časa in ni bil samo kronist svoje dobe, ampak je imel odločilno vlogo pri širjenju novih idealov. V Ivanu Cankarju ni našel le osebnega prijatelja, ampak predvsem sorodno dušo. Ne toliko satira kot globoka izpoved in obračun z družbo je bistvo njunih del. Odpor do družbeno-političnih razmer, ki so tesnila življenje ljudi, predvsem pa odnos vladajoče družbe do umetnosti in umetnika, svojemu narodu nepotrebnega in prezgodaj umirajočega, so rdeča nit obeh ustvarjalcev. In v kolikor je Cankar gledal na umetnika vendarle nekoliko sentimentalno je Smrekar nič manj žgoče sekal tudi po njih, ne izključivši sebe in tudi po umetnostnih kritikih ter umetnostnih institucijah. »Državniška karijera in umetnostna kritika, to sta dva poklica, za katere dokaz sposobnosti ni potreben« je ostro zapisal v enem izmed člankov, kjer je tudi ostro pokomentiral Narodno galerijo, češ da je v zadnjem času povsem pozabila, da je na prvem mestu slovenska narodna ustanova in da je ena sama panjeva končnica vredna za nas več kot cel Louvre ali Luxembourg. Enako stališče je zavzel tudi ob vprašanju, kateri umetniki so nanj vplivali, ko je dejal, da mu je majhno drevesce v domovini bolj ganilo srce kot vsa diktirana evropska umetnostna moda. Občudovanja vredni so Smrekarjev pogum, odkritosrčnost in poštenost, s katerimi ni dobil samo umetniške, ampak tudi zgodovinsko legitimacijo za upodabljanje svoje dobe in njenih ljudi. Ustvaril je galerijo portretov in karikatur sodobnikov in s tem ohranil njihove pristne podobe za bodoče rodove. Koliko detajlov iz zasebnega in profesionalnega življenja ali njihovih telesnih značilnosti je ujel na njih, nam morda nikoli ne bo znano. Ilustracije za periodična glasila in za knjige po številčnosti presegajo družbeno-politične satire in karikature. Smrekar je bil iskan ilustrator, ki je znal dobro prisluhniti željam naročnika, povzeti iz besedila snov za risbo, prav tako pa mu ni nikoli zmanjkalo idej. Razstava je zaradi obsega avtorjevega opusa in občutljivosti gradiva (večina umetnin je del na papirju) razdeljena na dva dela. Prva razstava pokriva obdobje med leti 1902 in 1917, na ogled pa je preko 160 umetnin ‒ ilustrirane dopisnice, ilustracije za knjige Ivana Cankarja, lastne karikature in karikature sodobnikov (v teh letih jih je narisal preko 50), slovanske igralne karte in slovanske tarok karte, risbe z narodopisnimi motivi, vzetimi iz slovenskih narodnih pesmi, družbeno-politične satire in karikature, cikel razglednic Vojska v slikah, risbe večjih formatov in grafike s pravljičnimi motivi in s prizori iz ljudskega vraževerja in narodnih bajk, risbe za zdravnika dr. Franca Derganca, risbe, ki jih je narisal v času internacije v Scheiflingu ter ilustracije za povest Martin Krpan Frana Levstika. Leta 1927 je Smrekar začel pisati svoj življenjepis, ki ga je želel tudi ilustrirati. Na žalost dela ni nikoli dokončal. Ohranil se nam je le osnutek uvoda, kjer je zapisal spomine na najzgodnejše otroštvo do dvanajstega leta starosti. Ker lahko iz njega veliko izvemo o njem in o njegovi družini, osebe, ki jih opisuje, pa srečujemo v paleti likov na njegovih risbah, ga prilagamo v prepisu. Ob razstavi smo pripravili obsežen spremljevalni program . Oglejte si Abecedo Hinka Smrekarja, ki od A do Ž predstavlja njegovo življenje, delo in sopotnike. Avtorica razstave Alenka SimončičSodelavci Tina Buh, Mateja Krapež, Michel MohorKonservatorsko-restavratorska priprava gradiva Tina BuhPostavitev razstave in oblikovanje tiskovin Ranko NovakUmetnine so posodili Festival Velenje ‒ Galerija VelenjeKnjižnica Mirana Jarca Novo mestoLoški muzej Škofja LokaMuzej in galerije mesta LjubljaneMuzej novejše zgodovine SlovenijeNarodna galerijaNarodna in univerzitetna knjižnica, LjubljanaNarodni muzej SlovenijeSlovenska akademija znanosti in umetnostiSlovenski gledališki inštitut zasebni lastnikiProjekt so podprli Prvi del razstave: 8. julij 2021 ‒ 3. oktober 2021 Drugi del razstave:27. oktober 2021 ‒ 13. februar 2022Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana

1. Podrobnosti
Naziv razstave Hinko Smrekar
Trajanje razstave 8.7.2021 - 13.2.2022
Čas ogleda razstave 10:00 - 18:00
Datum otvoritve 8.7.2021
Ura otvoritve 0:00
Dodatne informacije Ob četrtkih od 10:00 do 20:00, Ponedeljek, 1. januar, 1. maj, 1. november in 25. december: zaprto
Lokacija Narodna galerija
Vstopnina Vstopnina za ogled stalne zbirke: Redna cena 8 EUR, Cena s popustom 4 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 5 EUR, Družinska vstopnica 14 EUR, Vsako prvo nedeljo v mesecu je ogled stalne zbirke brezplačen; Vstopnina za ogled občasne razstave: Redna cena 5 EUR, Cena s popustom 3 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 3 EUR, Družinska vstopnica 10 EUR; Kombinirana vstopnina za ogled stalne zbirke in občasnih razstav: Redna cena 10 EUR, Cena s popustom 7 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 7 EUR, Družinska vstopnica 20 EUR; Cena s popustom velja za otroke, učence, dijake in študente; slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje in upokojence; sponzorje ob predložitvi dokazil.
Kustosi Avtorica razstave
Alenka Simončič; Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin
Ranko Novak
Tip razstave Občasna razstava
Organizator Narodna galerija
Organizator naslov Prešernova 24
Organizator kraj 1000 Ljubljana
2. Multimedija

Mnenja zbirateljev o razstavi

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o razstavi ali oddajte svoje mnenje.
Prijavite se na e-novice za razstave
Prijavite se na e-novice za razstave

Prijavite se na e-novice o razstavah in dogodkih in bodite obveščeni o vseh pomembnih razstavah in dogodkih, ki se dogajajo na področju likovne umetnosti v Sloveniji.

Spremljajte razstave

Napovednik razstav in dogodkov