Hommage a Malevič

Opis razstave

Sodelujoči umetniki: Goran Đorđević, Bojan Gorenec, Igor Grubić, Ištvan Išt Huzjan, Irwin, Duša Jesih, Kazimir Malevič, Vlado Martek, Radenko Milak, Vladimir Nikolić, Dimitry Orlac, Tanja Ostojić, Mladen Stilinović, Dragoljub Raša Todosijević. Ob 100-letnici nastanka tega ključnega suprematističnega objekta zgodovinske avantgarde z začetka 20. stoletja so v Mestni galeriji Ljubljana razstavljali protagonisti Malevičevega ikonografskega narativa iz nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora.

Ikonska podoba modernizma Črni kvadrat, Galerija Tretjakov, Moskva, slika umetnika rusko-poljskega porekla Kazimirja Maleviča, prvič razstavljena na Zadnji futuristični razstavi 0,10 v Petrogradu leta 1915, poimenovana kot najradikalnejše slikarsko delo 20. stoletja ali kot prva absolutna slika, ničelna slika, prazna slika, je bila in je še danes, morda prav zaradi svoje »mitske« pozicije, predmet preučevanja vrste umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov različnih strok. Lahko bi rekli, da gre za prvo abstraktno sliko, ki jo poleg Duchampovega ready-madea postavljamo na pročelje umetnosti 20. stoletja, saj je odločilno zaznamovala ne le geometrijsko abstrakcijo klasičnega modernizma, temveč tudi konstruktivistična, minimalistična, neo-geo in postmoderna gibanja.

Dvodimenzionalno monokromno delo predstavlja preobrat v umetnosti oziroma slikarski reprezentaciji sveta – ne daje več videnja sveta v njegovi realistični, figurativni odslikavi, kakršni so bili tradicionalni koncepti umetnosti, temveč preoblikuje naš pogled in spreminja naš način videnja sveta. Črni kvadrat na beli podlagi, na katerem ni »nič« in za katerega je bil Malevič prepričan, da je z njim dosegel vizijo čiste materialne neskončnosti in brezpredmetnosti sveta, se vzpostavlja kot okno, ki nas vabi, da se nagnemo skozenj in prekoračimo plan iluzij, da bi si svet lahko ogledali neposredno, zgolj prek odnosa med barvo in platnom v njuni prvobitni pojavnosti.

Ob stoletnem jubileju nastanka tega ključnega suprematističnega objekta zgodovinske avantgarde z začetka 20. stoletja so številne svetovne galerije obeležile spomin nanj. Zato se nam je zdelo primerno na skupinski tematski razstavi predstaviti izbrane protagoniste Malevičevega ikonografskega narativa iz nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora v razponu od glavnih nosilcev t. i. suprematističnega vala – le-ta je konec sedemdesetih in v osemdesetih letih zajel avantgardne tendence tedanje mlade generacije likovnih ustvarjalcev od Beograda in Zagreba do Ljubljane – tudi z njihovimi poznejšimi, v Sloveniji še ne videnimi prostorskimi realizacijami vse do projektov mladih in obetavnih ali pa že uveljavljenih umetnikov in umetnic, delujočih v evropskih kulturnih centrih, ki so s svojimi umetniškimi strategijami in stremljenji bodisi k družbenem udejanjanju bodisi k estetskemu pripoznavanju prispevali k ponovnemu oživljanju Maleviča.