Iz zbirke UGM

Opis razstave

Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
otvoritev: četrtek, 8. april 2010, ob 19. 00

Kronološko zasnovana razstava Iz zbirk UGM predstavlja obiskovalcu izbor najboljših del slovenske likovne umetnosti od konca 19. stoletja do danes. Poudarek je na delih avtorjev, ki so ustvarjali v severovzhodnem koncu Slovenije, torej na področju, ki ga s svojim poslanstvom Umetnostna galerija Maribor tudi pokriva.

Razstava se začne z realističnimi deli z začetka 20. stoletja, ki želijo čim bolj objektivno posredovati podobo vsakdanje resničnosti. Slovenski slikarji so se z realizmom srečali na evropskih akademijah, med prvimi brata Šubic, J. Petkovšek, I. Kobilca, A. Ažbe. Med domačimi avtorji so na razstavi predstavljeni slikarji Franc Košar, Avgusta in Henrieta Šantel, Ivan Žabota, Oscar von Pistor, Anton Gvajc in kiparja Fran Berneker, Josip Ajlec. Najboljša dela učinkujejo z življenjsko neposrednostjo in sproščeno izrabo svetlobe in barve.

Po prvi vojni sproži generacija mladih umetnikov gibanje za prenovo umetnosti, ki naj posreduje duhovno resničnost. Le ta je iracionalna, magično mistična in skrivnostna in jo je mogoče ponazoriti s simboli, asociaciami in miti (simbolizem) oziroma notranje čustvena in jo je mogoče ponazoriti z intenziviranjem barve, preoblikovanjem realnih oblik in poudarjenim izražanjem notranjih stanj (ekspresionizem). Predstavniki: Fran Tratnik, Rihard Jakopič in Tone Kralj.

Nova stvarnost izide iz nemškega prostora in je reakcija na poduhovljenost ekspresionizma. Teži k podajanju jasne, natančne in podrobne stvarnosti. Značilen je zamolkel kolorit, plastično modeliranje, kompozicijska statičnost in izogibanje čustvenemu, kar ima pogosto za rezultat brezoseben in hladen vtis. V motiviki izstopajo tihožitja, portreti s simboličnimi atributi, krajine in mestne vedute. Med domačimi avtorji so v tem duhu ustvarili nekaj odličnih del Ivan Kos, Ante Trstenjak in Fran Stiplovšek.

V tridesetih in štiridesetih letih se v slovenskem prostoru uveljavi barvni realizem, smer, ki izhaja iz stvarne realnosti in išče v njej idealno ravnovesje med vidno zaznavnim, intuitivnim in slikarsko doživetim. Slike so predvsem barvno dovršena mojstrska dela, brez pretirane čustvene vsebine. V kiparstvu prevladuje težnja po plastično poenostavljenih oblikah, spoštovanju proporcev in opuščanju nadrobnosti. Barvni realizem se uveljavi z Neodvisnimi (Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov), skupino mladih v Zagrebu šolanih umetnikov, ki so se naslonili na sočasne francoske vzglede. Na razstavi je v tej maniri moč videti dela slikarjev Zorana Mušiča, Franceta Miheliča, Franceta Pavlovca, Gojmirja Antona Kosa, Maksima Sedeja, Nikolaja Omerse in kiparjev Frančiška Smerduja, Franceta Goršeta in Borisa Kalina.

Prehod v modernizem v petdesetih, ki se kaže v večji avtorski svobodi v posredovanju videnega in abstrakcija v šestdesetih. Le ta sprva še izhaja iz predmetnosti, vendar se od nje tudi že krepko odmakne. Desetletje kasneje pojav geometrijske abstrakcije, ki uvaja racionalni pristop v ustvarjanju in nova figuralika kot odziv na ameriški pop art, hkrati pa tudi konceptualizem, ki ga bolj kot samo umetniško delo zanima ideja oziroma koncept. Skupne umetniške tokove so v osemdesetih in devetdesetih nadomestile različne individualne avtorske govorice, ki se v najrazličnejših interpretacijah uvrščajo bodisi v širok tok abstrakcije ali figuralike (nova podoba). Poleg novih oblik umetniškega izraza (performance, land art, instalacije itd) sta oba tokova aktualna še danes, kar bo pokazala tudi najnovejša sodobna produkcija.

Na ogled je torej klasična razstava stalne zbirke, na kateri bo v kontekstu časa moč videti nekatera najboljša dela iz stalne zbirke Umetnostne galerije Maribor.

kustosinja: Andreja Borin, kustosinja UGM