Izgubljena dediščina

Opis razstave

Izgubljena dediščina

Galerija Veselov vrt kot javni razstavni prostor bo letošnjo razstavno sezono odprla s predstavitvijo akademskega slikarja in magistra grafike Azada Karima, ki je rojen v pokrajini Kurdistan na Bližnjem vzhodu. Že desetletja živi in ustvarja v slovenskem prostoru pri svojem umetniškem udejstvovanju pa povezuje zahodnoevropsko likovno tradicijo z vzhodno mislijo, občutenji in doživljanjem. V svojih slikarskih snovanjih nam odstira pogled v svet preteklosti človeškega ustvarjanja v zibelki civilizacij, kjer se stikata vzhod in zahod. Njegov umetniški pristop je vsestranski, monumentalen in življenjski, saj v materijo pretvarja vsa življenjska in likovna spoznanja, ki jih vtisne v svojsko slikarsko govorico. Gre za prepričljivo motrenje, izlitje notranjega in zunanjega občutenja in osebnega odnosa do sveta, v katerem se zrcalijo globlja človeška vprašanja biti. „Bit je tisto najbližje, a bližina je človeku najdlje. “ (Martin Heidegger) Napraviti oddaljenost za bližino je naloga umetnosti; odsotnost pretvoriti v prisotnost, tako da se le ta nikdar ne razkrije v svoji dokončnosti.

Umetniško snovanje Azada Karima je na prvi pogled odmaknjeno od sodobnih tokov likovne umetnosti, vendar se v umetniškem povezovanju različnih likovnih tehnik in govoric dotika značilnosti sodobnih pristopov. Prostorska postavitev, ki bo razstavljena v Galeriji Veselov vrt je bila del razstave z aktualnim naslovom Izgubljena dediščina prvič predstavljena kot del multimedijskega projekta v nizozemskem muzeju Rijksmuseum van Oudheden v Leidnu in na samostojni razstavi v Monfortu v Piranu. Delo je zasnovano v duhu aktualnega družbeno političnega dogajanja, kjer gre za poudarek dveh konceptov: ustvarjanja in uničenja hkrati. Umetnik skozi delo skuša problematizirat dejstva, da po letu 2001 lahko spremljamo vedno večje uničevanje arheoloških artefakov. To je v zadnjem letu prešlo v novo fazo, saj to niso več posledice ignorance, temveč je postalo načrtno in celo propagirano. Krhki ostanki iz zibelke civilizacij se tako pred našimi očmi spreminjajo v prah. Umetnik je oblikoval lončene keramične posode, na katerih so vgravirani stilizirani vzorci, ki se navdihujejo v arheoloških najdiščih bogatega področja med Evfratom in Tigrisom. Poleg slikarsko - kiparskega dela umetnik vpeljuje še performativni medij v smislu destrukcije umetniškega artefakta, ko s strehe hiše vrže lončevino, da se raztrešči na koščke. Azad Karim celoten performans hkrati dokumentira na video nosilec. Fragmentarne koščke nato izobesi na razpeto mrežo, kjer visijo kot črepinje simbolov in opominov na spomine izgube človeškega razuma in načrtnega brisanja civilizacijskih dosežkov človeštva.

Likovno občutenje pri Azadu Karimu je premišljeno tudi v postavitvi in v odnosu same materije do prostora. Umetnik z umeščanjem v javni prostor gradi relacijo, ki je premišljena. Postavitev se prilagaja specifičnosti prostora; prostor ni zgolj pasivni plašč okoli izoliranega objekta, ampak ga avtor vključi kot integralni del oblikovalnega in akcijskega prijema. Prostorska postavitev ni fizično in simbolično ločena od zunanjega sveta, v tem primeru naravnega prostora. Z instalacijo, ki odpira vprašanja destruktivnega človeškega odnosa do kulturne dediščine, tako odpira javni prostor in vabi v svet, ki odraža cikličnost tem in problemov s katerim se spopada naša civilizacija.

Jadranka Plut

Azad Karim

Jadranka Plut