Jannis Kounellis

Opis razstave

Umetnikovo motrenje prostora seže preko fizičnih omejitev galerije. Sleherni razstavni projekt je zanj nov izziv. Specifična prostorska razdeljenost Mestne galerije v nadstropja je botrovala prvim odzivom in razmisleku o kar najskladnejšem organiziranju prostora, zato se je odločil uporabiti samo eno nadstropje, v katerem bodo dela iz različnih časovnih obdobji združena v avtonomno vizualno celoto.

Italijanski umetnik grškega rodu Jannis Kounellis je študij slikarstva začel v Atenah in ga po selitvi v Italijo leta 1956 nadaljeval na Accademii di Belle Arti v Rimu. Kot vrsta umetnikov njegove generacije se je v šestdesetih letih kritično odzval na družbenopolitična dogajanja in se vključil v razgibane tokove umetniških iskanj ter eksperimentiranja z novimi likovnimi govoricami, včasih izpeljanimi do skrajnih meja umetniškega izražanja. Dvodimenzionalna platna, zamejena z okvirjem, so nadomestile instalacije, v katere je sprva vključeval posteljne okvirje, vrata, okna, blago in druge najdene predmete iz vsakdanje stvarnosti, potem prvinske naravne elemente, kot so zemlja, ogenj, zlato, rastline in tudi žive živali.

Leta 1967 je sodeloval na razstavi z naslovom Im Spazio v galeriji La Bertesca v Genovi. Sodelujoče umetnike je družil razmislek o povezavi med umetnostjo in življenjem, značilna estetika najdenih materialov ter razumski pristop pri upodabljanju resničnosti, soroden konceptualni umetnosti. Vse večje število umetnikov, ki so tako kritizirali dominantno pozicijo uveljavljenih institucij umetnosti, politike in družbe, je preraslo v novo umetniško smer. Kustos razstave Germano Celant je njihovo umetnost poimenoval s terminom arte povera, Kounellis pa je postal eden najvidnejših protagonistov tega pomembnega evropskega gibanja. V svoje instalacije je postopoma vpeljal še druge materiale, kot so dim, premog, žito, meso, mleta kava, svinec in najdene lesene predmete. Galerijski prostor z njegovimi specifikami je uporabljal kot oder, prizorišče prepleta realnosti in fikcije, oder, na katerem je moč združiti na videz nezdružljivo.

Umetnikovo motrenje prostora seže preko fizičnih omejitev galerije. Sleherni razstavni projekt je zanj nov izziv. Specifična prostorska razdeljenost Mestne galerije v nadstropja je botrovala prvim odzivom in razmisleku o kar najskladnejšem organiziranju prostora, zato se je odločil uporabiti samo eno nadstropje, v katerem bodo dela iz različnih časovnih obdobji združena v avtonomno vizualno celoto.

Razstava je avtorjeva prva obsežnejša predstavitev v slovenskem kulturnem prostoru in obenem njegov drugi nastop v zadnjem času pred ljubljansko publiko. V Mestni galeriji je namreč že sodeloval na skupinski razstavi "Popotni tovariši" leta 2011.