John Fekner

Opis razstave

John Fekner velja za enega najbolj »znanih-neznanih« umetnikov, ki so delovali v New Yorku konec sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja. Bil je del tedanje živahne umetniške scene in je razstavljal z Donom Leichtom, Keithom Haringom, Davidom Wojnarowiczem, Jenny Holzer in drugimi. Feknerjeva retrospektivno-dokumentarna razstava v Galeriji Vžigalica je prva samostojna predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji, ki, zanimivo, leži nedaleč od kraja rojstva umetnikovega očeta Ivana Feknerja na Karlovški ulici v Ljubljani leta 1909.Razstava Samo John … in tako naprej razkriva raznolike plasti Feknerjeve 60-letne bogate, a spregledane umetniške zapuščine. Svojo urbano poezijo je leta 1950 v New Yorku rojeni umetnik uglasbil, nato pa besede pretvoril v ostre javne fraze, ki so v žurnalistični tipografiji kot grafiti preplavile stavbe propadajočega velemesta, ki ga je začela požirati gentrifikacija. Bil je del živahne newyorške umetniške scene konec sedemdesetih in v osemdesetih let 20. stoletja ter imel umetniški atelje v P. S. 1 z Donom Leichtom, s katerim sta že leta 1982 uporabljala značilne motive računalniške igre Space Invaders. Fekner svojega ustvarjanja, bodisi samostojnega ali v sodelovanju z drugimi, ni nikoli omejeval na eno samo umetniško obliko, temveč se je ukvarjal z različnimi disciplinami ter svobodno prehajal med poezijo, glasbo, slikarstvom, uličnimi akcijami in digitalnimi videi. Z grafitarskimi urbanimi akcijami s skupnim naslovom Opozorilni znaki na primer ni le beležil nevarnega propadanja New Yorka, temveč je skozi začetke ulične umetnosti tudi zasejal seme nastajajoče kulture hip–hopa. V svetu, obsedenem s tehničnimi vizualijami, se Fekner ukvarja s sodobnimi temami, kot so nadzor množičnih medijev, digitalna zasvojenost, korporativni pohlep in kemično okoljsko opustošenje, hkrati pa javnost ozavešča o avtohtonih ljudstvih, ki so bila izrinjena in izbrisana s širšega območja New Yorka. Kljub vsej svoji umetniški prisotnosti je Fekner po lastni izbiri ostal bolj ali manj anonimen. Takšen John pač je – Samo John … in tako naprej*. * Naslov razstave izhaja iz pogostega pogovornega mašila ». . . in tako naprej«, s katerim zaključimo povedano, da bi nakazali, kaj vse bi lahko na določeno temo še rekli oziroma kaj bi bilo mogoče razbrati iz neizrečenega.Pri pripravi razstave sodelujemo z Bradom Downeyom, dokumentaristom in arhivistom Feknerjeve umetniške zapuščine. Več o umetniku TUKAJ.