Jože Slak – Đoka (1951–2014)

Opis razstave

Spominska in pregledna razstava risb in slik, likovno izrazito samosvojega in neustavljivo radovednega avtorja, pomeni nadaljevanje razstave Jutranja rosa, ki je bila leta 2015 v Bežigrajski galeriji 2. Razstavljena dela predstavljajo vrhunce slikarjeve umetniške ustvarjalnosti kot tudi njegov enkraten, občutljiv in kritičen pogled na svet.

Bivanje zvezdogleda
Jože Slak je bil univerzalen prebivalec svetov tu in onstran našega bivanja in prebivanja. Bil je univerzalen umetnik, risar, slikar, kipar, ustvarjalec likovnih postavitev, vizualnih umetniških predmetov, glasbenik, skladatelj … Bil je radoveden in vedoželjen. Poleg umetnosti so ga zanimala tudi številna področja znanosti. Bil je popotnik planeta Zemlja in bil je kot zvezdogled vesolja. Neznano ga je vznemirjalo in spodbujalo k vedno novim raziskavam likovnega medija. Nastajale so vedno nove umetnine na veliko področjih, ki so originalne zaradi njegove raziskovalne narave. Želel je, da jih obvladujejo silnice, ki se nahajajo povsod in umerjajo oblike vsega, kar vidimo. Zato je bila tudi želja Jožeta Slaka, da ustvari likovna dela, ki bodo čim bolj odvisna od narave, snovi in energij, iz katerih izhaja vse vidno in nevidno.
Jože Slak je živel popolno življenje, takšnega sem ga spoznal. Živel je v popolni hiši. Popolni zato, ker je bila njegov svet ustvarjanja in prebivanja. Rad je imel naravo. Zanjo je tudi skrbel. Okoli svojega domovanja na Dolenjskem je ustvaril svet, v katerem sta bila voda in zemlja v sožitju in ravnovesju. To je bil prostor, v katerega se je umaknil iz svojega notranjega bivanja navzven: k naravi, k vsem prebivalcem planeta Zemlja.
Polne sožitja so tudi njegove umetnine, prav nič običajne, tako likovne kot glasbene.
Zanimal ga je zvok, kako ga ustvariti, kako ga spremeniti, kako ga slišati v različnih prostorih, kako slišati zven vsakega udarca na bobne tabla ali bamia ob različnih položajih rok.

Svet bo preživel samo z ljudmi, kot je Jože Slak,
v svetlobi, ki menjava
noč za dan
in dan za noč,
na njeni blazini
sanjamo pokrajine v barvah,
rumeno, rdečo, modro,
z obzorjem,
ki razdvaja in druži,
senco v vodi,
ki pluje s svojo resnico na nebu,
v zrcalu,
ki hrani spomin
na bivanje zvezdogleda.
Miloš Bašin

Đoka
Đoka je raziskoval in eksperimentiral na različnih področjih. Že pred začetkom sicer neuspešnega študija kemije, je vedel, kaj bi kot kemik raziskoval. To so kompleksne soli težkih kovin z izrazitimi barvami. Tako spojino je mogoče tudi patentirati, tako kot na primer modro Yvesa Kleina. Zanimale so ga tudi fizikalne barve, kot so mavrične barve na milnih mehurčkih ali oljnih madežev na vodi in posebne barve, ki se pojavijo pri segrevanju pločevine. Lom in odboj svetlobe je raziskoval na različnih površinah, ena od njih je bil tudi rebrasto pleksi steklo. Poznane so bile drobne sličice, na katerih se je z obračanjem in drugačnim kotom gledanja spremenila tudi slika. Podobno se s spreminjanjem kota pogleda spremenijo tudi barve in dimenzije sledi čopiča na njegovih pleksi slikah.
Dušan Krnel, Portorož, 5. 3. 2023

Jože Slak-Đoka je bil rojen 12. marca 1951 v Jablanu pri Mirni Peči na Dolenjskem. Leta 1975 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gabrijelu Stupici. V letih 1985−87 je bil na podiplomskem študiju na Shiritsu Geijutsu Daigaku v Kyotu na Japonskem. Živel je v Ljubljani ter Jordankalu na Dolenjskem.
Stara mama ga je naučila delati umetne rože, plesti vence, nabirati zdravilne rastline in kuhati.
Obdeloval je zemljo in si prideloval svojo hrano.
Zanimala ga je kemija (bil je asistent učiteljice kemije, nekaj časa je tudi študiral kemijo).
Eno leto je tudi učil likovni pouk na osnovni šoli. Nekaj mesecev je delal kot mizar v ZDA.
Eno leto in pol je študiral na Japonskem slikarstvo in se pri tem naučil japonščino.
Bil je astronom. Sam je izdelal teleskop in lečo zanj. Oblikoval je unikatno leseno pohištvo. V zadnjih letih je izdeloval lesene loke. Sam si je zgradil mizarsko delavnico.
Pisal je besedila za kataloge svojih razstav. Zadnji dve leti je študiral nevroznanost.
Z glasbeno skupino SAETA je izdal štiri zgoščenke, eno izmed njih tudi v sodelovanju s Tinkaro Kovač. V skupini je igral table in tolkala.
Ukvarjal se je z aikidom.
Potoval je po daljnem Vzhodu, Novi Zelandiji, Oceaniji in Evropi.

Razstavljena so likovna dela iz osebnih zbirk in javnih zbirk: Dolenjski muzej, Novo mesto, Galerija Božidarja Jakca, Novo Mesto, Likovna kolonija Zagorje - Izlake.