Ko gesta postane dogodek

Opis razstave

V sklopu razstave se predstavljajo: Anna Artaker, Nika Autor, Renate Bertlmann, Katharina Cibulka, Lana Čmajčanin, Magdalena Frey, Anna Jermolaewa, Roberta Lima, Polonca Lovšin, Dorit Margreiter, Ursula Mayer, Marjetica Potrč, Constanze Ruhm, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, The Golden Pixel Cooperative.

Skupinska razstava Ko gesta postane dogodek je nastajala v tesnem dialogu z umetnicami, s katerim sva kustosinji motrili osnovne razmisleke o solidarnosti kot socialni podpori med ljudmi, med ljudmi in okoljem ter med ljudmi in drugimi živimi bitji. Po izbruhu pandemije koronavirusne bolezni v času snovanja razstave smo okrepile tudi razmislek o solidarnosti med umetniki, kustosi in ostalimi kulturnimi delavci ter kulturnimi institucijami. Vodilni motiv razstave je emancipatorni potencial umetnosti kot platforme za udejanjanje solidarnosti v praksi ter z njo povezanih gest, možnosti in nepredvidljivosti.

Šestnajst konstruktivnih, kritičnih in domiselnih glasov tako skozi razstavljena dela ustvarja feministični besednjak, ki zajema strategije, oblike delovanja in utopične pristope, s pomočjo katerih je mogoče na novo misliti kolektivno akcijo, sodelovanje, solidarnost in skupni obstoj.

V skladu z delom Diane Elam, je namen razstave razviti novo slovnico za »brezpogojno solidarnost«, ki upošteva mnogoterost in raznolikost. In na kaj bi se lahko opirala ta nova slovnica? Kako bi bilo mogoče oblikovati ta novi koncept solidarnosti »brez razloga« v njegovi polnosti? V delu sociologa Heinza Budeja najdemo dragocene predloge, ki se implicitno odražajo v okviru razstave. Bude izhaja iz predpostavke, da v današnjem času solidarnosti ni več mogoče doseči z razrednim bojem ali z delitvijo dela, temveč tako, da se posameznik zave lastne ranljivosti.

Seveda ranljivost ni omejena zgolj na ljudi. Kot šibkost ali moč zaznamuje celoten planet in vse njegove oblike življenja, kar novemu konceptu solidarnosti podeljuje skoraj univerzalno razsežnost. Za Budeja torej »brezpogojna solidarnost« pomeni tako globalni kot tudi individualni izziv, v katerega se moramo podati brez prevpraševanja zanesljivosti tovrstnega načela. Lahko nam razkrije pot do novih oblik sobivanja, zaznamovanih s skrbjo za drugega in z medsebojno pomočjo.

Umetnice se v okviru razstave soočijo s tem tveganjem in se sprašujejo, ali in pod kakšnimi pogoji posamezna gesta prekine na videz naraven potek stvari ter kako lahko posledično ta gesta postane dogodek oziroma povezovalna sila med ljudmi.

Razstava je bila premierno predstavljena v galeriji Künstlerhaus na Dunaju v kontekstu Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019/2020.

Instalacija Katharine Cibulka z naslovom SOLANGE bo na ogledna fasadi Palače Cukrarna.

V času trajanja razstave bo Elisabeth von Samsonow na ulicah Ljubljane izvedla performans THE GODDESS LOOKING AT HER PLEČNIK TEMPLES IN LJUBLJANA. Datum in ura dogodka bosta objavljena naknadno.

Razstava Constanze Ruhm Najdaljša (in še daljša) pot,ki bo na ogled v Galeriji Tobačna, je del skupinske razstave Ko gesta postane dogodek.