Maja Bajević: Kratka histerija našega časa

Opis razstave

RAZSTAVA | Maja Bajević: Kratka histerija našega časaKustosa: Bojana Piškur in Kristjan SedejRazstava Kratka histerija našega časa predstavlja dela umetnice Maje Bajević, ki pomembno zaznamuje umetniško sceno v regiji že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Njena praksa je tesno povezana s kontekstom vojne v nekdanji skupni državi ter z Bosno in Hercegovino, od koder umetnica izvira.Razstavljena dela so bila večinoma ustvarjena posebej za predstavitev v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), dopolnjujejo pa jih nekatera starejša dela, ki so v tem kontekstu na novo premišljena in postavljena. Maja Bajević z razstavo raziskuje zgodovino neuspelih revolucionarnih družbenih in političnih gibanj, ki so zahodno družbo pripeljala do stanja kolektivne nemoči pri oblikovanju prihodnosti in do vseprisotne družbene »histerije«. Razstava, razdeljena na tri vsebinske sklope, združuje različne medije in umešča dela v tri prostorske postavitve – preteklost, sedanjost in prihodnost.V prvem prostoru umetnica raziskuje preteklost revolucionarnih vzgibov 20. stoletja. Z ledeno skulpturo Karla Marxa, ki se postopoma tali in nato znova pojavi, in zvočno instalacijo Songs of Love and Squalor – kolažem revolucionarnih melodij, ki tonejo v pozabo – opozarja na problem kolektivne amnezije. Gre za družbeni pojav, ki omogoča izkrivljanje zgodovinskega spomina ter relativizacijo političnih in družbenih dosežkov 20. stoletja. Danes si fašistične ideologije z apropriacijo in popačenjem idej antifašizma prisvajajo prav njegove ključne vrednote. Maja Bajević se na to odziva s provokativnim neonskim napisom FREEDOM TO FASCISM, DEATH TO THE PEOPLE, ki učinkovito razgali absurdnost sodobnih obratov v političnem diskurzu. Z vztrajnimi ponovnimi pojavitvami Marxovega kipa hkrati odpira tudi možnost ponovnega rojstva revolucionarne, antifašistične misli in dejanske politične akcije.V drugem prostoru se s projektom Noise posveti sedanjosti, ki jo zaznamuje politična stvarnost, kolaž pluralnih terminov in sloganov iz različnih zgodovinskih in sodobnih političnih usmeritev. S ciničnim pristopom k jeziku kot sredstvu politične in revolucionarne mobilizacije na LED ventilatorjih projicira resnične in izmišljene slogane. Prodorni in vzneseni izrazi, utelešeni v vizualno dinamičnih, a fizično tihih ventilatorjih, poudarjajo razkorak med posameznikom in demagoškimi političnimi gibanji. Delo materializira tudi razraščajoči se dvom v politiko kot sistem nadzora in izkoriščanja moči nad širšo družbo.V zadnjem prostoru Maja Bajević predstavi distopično podobo prihodnosti, v katero vodi vse globlja kolektivna amnezija in neustavljivi razvoj tehnokapitalističnega sistema. V prostoru ustvari kakofonijo predmetov, gibanja in zvoka, ki simulira »histerijo« in kaos prihodnosti. Smeti polna dvorana ponazarja svet, v katerem narašča potrošnja in postopoma degradira tako družbeno kot naravno krajino. Edini slogan, ki ga v tej prihodnosti najdemo, je neonski napis MORE OR MORE.Gibljivi lestenec, ki se s stropa nevarno približuje bodeči žici, še dodatno stopnjuje občutek grožnje in nevarnosti, ki ju projicira podoba prihodnosti. V dveh novih video delih, ustvarjenih posebej za razstavo, umetnica raziskuje prihodnost, v kateri ni več prostora za človeški napredek. V enem od videov se osredotoča na razvoj umetne inteligence in pojav simulakrov človeštva, v drugem pa s ponovitvijo odjavne špice filma Potopljene sence (What Lies Beneath, 2000) – v katerem glasba kljub jasnemu koncu zgodbe vztrajno nakazuje bližajočo se napetost – kritično izpostavi nezmožnost zahodne družbe, da bi prepoznala ali sprejela svoj lastni konec.Maja Bajević (1967, Sarajevo) je ena najpomembnejših sodobnih umetnic iz nekdanje Jugoslavije. V svojih delih s pridihom cinizma raziskuje razmerja med nasiljem, močjo in konstrukcijo (kolektivnih) identitet ter analizira preplet političnih in družbenih konfliktov z vsakdanjim življenjem. Ustvarja v različnih medijih – videu, instalacijah, performansu itd. Z delom se je predstavila v številnih pomembnih institucijah sodobne umetnosti, kot so Museo Reina Sofía, MAXXI, Moderna Museet, MoMA PS1 ter 50. in 56. beneški bienali. Njena dela so vključene v zbirke mnogih muzejev, med njimi so MACBA, Centre George Pompidou, Narodna galerija Bosne in Hercegovine, Moderna galerija. Živi in dela v Parizu.27. junij 2025 — 04. januar 2026