Matej Sternen (1870–1949)

Matej Sternen (1870–1949)

Mateja Sternena pričujoča razstava spremlja v njegovem razumevanju umetniškega poslanstva od slikarja dekoraterja preko svobodnega do "zasebnega" umetnika, ki je ustvarjanje omejil na svoj atelje in malo razstavljal, preživljanje pa mu je omogočala restavratorska dejavnost. Njegovo prvo resno srečanje z umetnostjo je bilo povezano z Jožefom Petkovškom. Pri njem je prerisoval iz katalogov pariškega Salona osemdesetih let in verjetno tudi iz Gerlach-Ilgovih albumov Alegorije in emblemi iz let 1882−1884, kjer so prednjačile ilustracije Franza von Stucka; Na dunajski akademiji je v letih 1893−1896 risal po načelih idealne lepote, leta 1899 pa je prišel v šolo Antona Ažbeta in se tam srečal s široko potezo ter študijem po naravi − po živih modelih. Zime je med letoma 1901 in 1907 preživljal v Münchnu ter poskušal razstavljati. Pridružil se je prizadevanjem slovenskih slikarjev, da bi organizirali umetniško življenje tudi v Ljubljani in pristopil k Jakopičevemu umetniškemu klubu Sava. ...

1. Opis razstave
Opis razstave

Mateja Sternena pričujoča razstava spremlja v njegovem razumevanju umetniškega poslanstva od slikarja dekoraterja preko svobodnega do "zasebnega" umetnika, ki je ustvarjanje omejil na svoj atelje in malo razstavljal, preživljanje pa mu je omogočala restavratorska dejavnost. Njegovo prvo resno srečanje z umetnostjo je bilo povezano z Jožefom Petkovškom. Pri njem je prerisoval iz katalogov pariškega Salona osemdesetih let in verjetno tudi iz Gerlach-Ilgovih albumov Alegorije in emblemi iz let 1882−1884, kjer so prednjačile ilustracije Franza von Stucka. Na dunajski akademiji je v letih 1893−1896 risal po načelih idealne lepote, leta 1899 pa je prišel v šolo Antona Ažbeta in se tam srečal s široko potezo ter študijem po naravi − po živih modelih. Zime je med letoma 1901 in 1907 preživljal v Münchnu ter poskušal razstavljati. Pridružil se je prizadevanjem slovenskih slikarjev, da bi organizirali umetniško življenje tudi v Ljubljani in pristopil k Jakopičevemu umetniškemu klubu Sava. Z Jakopičem sta se razšla leta 1910, ko se je začel intenzivno ukvarjati z restavratorstvom in z grafiko. V Devinu je naslednje leto ustvaril serijo novih krajin, najpomembnejša dela pa so ambiciozni akti, katerih glavnina je nastala v Münchnu leta 1914 in nato v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je Sternen razstavljal samo še na skupinskih razstavah, z izjemo leta 1927, ko se je na razstavi slovenskih impresionistov predstavil z izborom poznejših del ter tako poudaril svojo drugačnost. Tedaj je za nekaj časa opustil veliko salonsko sliko in eksperimentiral s postavitvami aktov v manjših formatih. Po izvedbi stropnih poslikav v ljubljanski frančiškanski cerkvi se je njegova javna podoba dvignila. Postal je portretist višjega meščanskega sloja, ki mu je prilagodil tudi privlačne akte ponovno v formatu salonske slike. Sternenov impresionizem ločuje od slikarjev njegove generacije odnos do tradicije, v katerem se je opiral na aleksandrinska obdobja v zgodovini zahodnega slikarstva. Skozi estetsko optiko poznega devetnajstega stoletja je svojo identiteto gradil na izročilu zlate dobe beneškega slikarstva Tiziana Vecellija in Paola Veroneseja, zgodnjega baroka Rubensa in Rembrandta ter na francoskih slikarjih Jeanu Honoréju Fragonardu in Françoisu Boucherju ter Benečanu Giambatisti Tiepolu, med modernisti pa so mu bili bližje Edgar Degas, Félicien Rops in Henri de Toulouse-Lautrec kot Edouard Manet in preostali impresionisti. To tradicijo je uvidel skozi predstavnike münchenske Secesije, kjer moramo posebej izpostaviti Lovisa Corintha, ter mlajših skupin z začetka dvajsetega stoletja, kot sta bili Die Scholle in Liutpoldgruppe, v poznejših letih pa je poudarjal svojo zavezanost naštetim starim mojstrom. V nasprotju s poudarjanjem pomena risbe, je Sternen ni gojil kot samostojno disciplino. Risba mu je vedno pomenila sredstvo imitacije velikih predhodnikov in pripravo slike. Eksperimentiranje z grafiko je služilo enakim namenom. Razstavo sestavlja izbor slik, risb, grafik in predstavitev njegovih najpomembnejših restavratorskih dosežkov. Ob razstavi smo pripravili bogat spremljevalni program. Oglejte si ga na tej povezavi .Avtor razstave Andrej Smrekar Avtorice konservatorsko-restavratorske razstave Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej CeljeAjda Mladenović, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski centerMateja Neža Sitar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor Vodja projekta Mateja Breščak Sodelavke Tina Buh, Nataša Ciber, Mateja Krapež, Kristina Preininger, Alenka Simončič Restavratorsko-konservatorska priprava del za razstavo Tina Buh, Barbara Dragan, Miha Pirnat, Andreja Ravnikar, Erica Sartori, Simona Škorja, Katja Tittl Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin Ranko Novak Umetnine so posodili Državni zbor Republike SlovenijeNarodna galerijaModerna galerija / MG+MSUMMuzej in galerije mesta LjubljaneVlada Republike Slovenijezasebni lastnikiProjekt so podprli Narodna galerija je del Poti impresionizmov , ene od kulturnih poti Sveta Evrope.1. december 2022 – 9. april 2023Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana

1. Podrobnosti
Naziv razstave Matej Sternen (1870–1949)
Trajanje razstave 1.12.2022 - 9.4.2023
Čas ogleda razstave 10:00 - 18:00
Datum otvoritve 1.12.2022
Ura otvoritve 0:00
Dodatne informacije Ob četrtkih od 10:00 do 20:00, Ponedeljek, 1. januar, 1. maj, 1. november in 25. december: zaprto
Lokacija Narodna galerija
Vstopnina Vstopnina za ogled stalne zbirke: Redna cena 8 EUR, Cena s popustom 4 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 5 EUR, Družinska vstopnica 14 EUR, Vsako prvo nedeljo v mesecu je ogled stalne zbirke brezplačen; Vstopnina za ogled občasne razstave: Redna cena 5 EUR, Cena s popustom 3 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 3 EUR, Družinska vstopnica 10 EUR; Kombinirana vstopnina za ogled stalne zbirke in občasnih razstav: Redna cena 10 EUR, Cena s popustom 7 EUR, Skupinska vstopnica (nad 10 oseb) 7 EUR, Družinska vstopnica 20 EUR; Cena s popustom velja za otroke, učence, dijake in študente; slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje in upokojence; sponzorje ob predložitvi dokazil.
Tip razstave Občasna razstava
Organizator Narodna galerija
Organizator naslov Prešernova 24
Organizator kraj 1000 Ljubljana
2. Multimedija
Multimedija

Mnenja zbirateljev o razstavi

Prijavite se kot član kluba zbirateljev in si oglejte mnenja ostalih članov o razstavi ali oddajte svoje mnenje.
Prijavite se na e-novice za razstave
Prijavite se na e-novice za razstave

Prijavite se na e-novice o razstavah in dogodkih in bodite obveščeni o vseh pomembnih razstavah in dogodkih, ki se dogajajo na področju likovne umetnosti v Sloveniji.

Spremljajte razstave

Napovednik razstav in dogodkov