Matej Sternen (1870–1949)

Opis razstave

Matej Sternen (1870–1949) - Risba in grafikaMatej Sternen je po svojem šolanju razpet med generaciji slovenskih realistov in impresionistov. Prav z odnosom do risbe je vzdrževal svojo drugačnost in svojo identiteto. Vse življenje je poudarjal pomen risbe v likovnem ustvarjanju, vendar je kot samostojne discipline ni gojil. Risba mu je pomenila najprej študijski pripomoček, kasneje pa vse bolj vzdrževanje risarske rutine, potrebne tudi pri izvedbi slik. Menil je, da risba zagotavlja ogrodje, ki ga izpolni barva. Velik del ohranjenih risb je tako zbran v skicirkah. Četudi pojmujemo skicirke kot neke vrste slikarjeve intimne dnevnike, v Sternenovem primeru ugotavljamo, da je v nekatere skicirke risala tudi njegova žena Roza Klein Sternen. Ker sta živela v partnerstvu od srečanja pri Ažbetu leta 1902, so njuni interesi in študijska prizadevanja tekla v medsebojni izmenjavi in sorodnih pogledih. Po prvi svetovni vojni, ko je Sternen začel poučevati risanje na šoli za arhitekturo in na srednji obrtni šoli Probuda, je verjetno po bolezni leta 1928 in v naslednjem desetletju veliko študentskih izdelkov ostalo v njegovem ateljeju. Danes še vedno ni mogoče postaviti zanesljivih ločnic med njegovo risbo in risbo njegove žene, prav tako pa ostaja ena pomembnih nalog ločiti izdelke šole od njegovih avtorskih. Šele tedaj bo mogoče pravično ovrednotiti Sternenovo risbo. Grafika je bila za Mateja Sternena eksperimentalno področje. Pomembneje je, da je sočasna grafika Sternenu posredovala način risanja, ki odmeva v njegovih zgodnejših risbah. Poskusil se je v suhi igli, jedkanici in jedkanici na mehki osnovi celo v barvi, v dvajsetih letih pa v monotipiji. Po potovanju v Pariz se je nekoliko bolj študijsko posvetil grafičnim tehnikam. Nakupil je nekaj priročnikov, izpopolnil si je orodje in se ukvarjal z grafično terminologijo. Po začetku prve svetovne vojne je sodeloval s Sašo Šantlom in Hinkom Smrekarjem. Številni lascivni prizori so kopije po Félicienu Ropsu, Maxu Klingerju, avtorjih osemnajstega in devetnajstega stoletja ter po fotografijah. V njih ni videti intenzivnejšega prizadevanja za tehnično popolnost. Med avtorskimi deli moramo izpostaviti portretno jedkanico Primoža Trubarja, po prvi svetovni vojni pa je napravil nekaj sijajnih monotipij, med katerimi so najbolj dodelane lastne podobe, veliko boljše od slikanih avtoportretov. Ob razstavi smo pripravili bogat spremljevalni program. Oglejte si ga na tej povezavi .Avtor razstave Andrej SmrekarAvtorice konservatorsko-restavratorske razstave Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej CeljeAjda Mladenović, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski centerMateja Neža Sitar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE MariborVodja projekta Mateja BreščakSodelavke Tina Buh, Nataša Ciber, Mateja Krapež, Kristina Preininger, Alenka SimončičRestavratorsko-konservatorska priprava del za razstavo Tina BuhPostavitev razstave in oblikovanje tiskovin Ranko NovakUmetnine so posodili Državni zbor Republike SlovenijeNarodna galerijaModerna galerija / MG+MSUMMuzej in galerije mesta LjubljaneVlada Republike Slovenijezasebni lastnikiProjekt so podprli Narodna galerija je del Poti impresionizmov , ene od kulturnih poti Sveta Evrope.1. december 2022 – 9. april 2023Narodna galerijaGalerija Narodni domPrešernova 241000 Ljubljana