Mirko Bratuša. Navadni kipi

Opis razstave

6. 6. 2003 - 2. 7. 2003

Bratuševa misel je zaznavo galerijskega prostora preusmerila v idejo o razstavi v njem, o predstavitvi svojega kiparstva. Miselni proces se je usmeril v iskanje umetniških del, s katerimi bo kos preseči zgolj goli, resda arhitektonsko razgiban in živahen galerijski prostor v njegovem duhovnem razumevanju in doživetju, in začel udejanjati koncept razstave, v katerega je vključil nekatera starejša dela, dopolnjena z novimi dodatki in dosežki, nadgrajenimi stvaritvami, na samo in zgolj z željo revitalizacije prvotne ideje, temveč in predvsem v smislu širitve in obogatitve njihove duhovne dimenzije, narekovane in pogojene z danimi prostorskimi možnostmi soboške galerije.

Bratuša gradi svoj likovni izraz na načelih izraznosti oblike in materiala. Narava njegovega kiparskega jezika je prepoznavna, strukturo kiparskega jezika prilagaja materialom oziroma z izbranim materialom poudari in izpostavi značilnosti določenih oblik in struktur, ki jih izrazi v značilni, dvoumno delujoči predmetnosti. Je zelo inovativen v rešitvah lokacije kipov, v tako interiernih kot v eksteriernih postavitvah. Uporablja vse razpoložljive danosti prostora: tla, zid, strop, odprtine, stopnice, podije… skladno z njimi oblikuje in postavlja svoje skulpture v različne prostorske koordinate in na različne višinske nivoje. Vse to pogojuje različne oblike percepcije, tako velikosti in majhnosti kot volumna ter občutja gibalnih poti, združenih v obliki nakopičene statične energije skulptur.

Mirko Bratuša je kipar, ki pri svojem ustvarjalnem delu uporablja klasične kiparske tehnike, vendar pa z načrtnim, študijsko zasnovanim raziskovalnim delom, predvsem pa obvladovanjem tehnologije in vrhunsko izdelavo kipa nenehno širi predstavitveno polje tridimenzionalnega, kiparskega medija.

Franc Obal

Mirko Bratuša Rojen je 19. februarja 1963 v Negovi pri Gornji Radgoni. 1948–1989 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, 1990–1992 na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu, 1993 pa na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu. 1993 je zaključil podiplomski študij na ALU v Ljubljani.

1993 je bil pobudnik in organizator kiparskega srečanja v Gornji Radgoni in postal samostojni kulturni delavec. 1997 je prenehal delovati kot samostojni kulturni delavec in se zaposlil kot docent za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2002 je postal vodja Galerije Pedagoške fakultete.