MITO GEGIČ: MI GREMO DRUGAM

Opis razstave

MITO GEGIČ: MI GREMO DRUGAM

>> Otvoritev razstave v sredo, 26. avgusta 2020 ob 17. 30.

>> Kustos: Jernej Kožar

Nadzorna kamera je 17. avgusta ob enih in 49 minut zjutraj ujela jelena, ki se ji je približeval. Mito Gegič je posnetek prenesel na sliko, na kateri vidimo jelenove poudarjene oči, ki nas sumničavo opazujejo. Čeprav velik del slikovne površine ostane bel in prazen, kar je posledica načina ustvarjanja, je naše navajeno oko pripravljeno sprejeti to praznino kot kompliment in jo brezhibno dopolniti. Sugestivna podoba je povod za pripoved, ki nastane v naših očeh, dopolnijo pa jo še ostala dela na razstavi. Zakaj je Mito Gegič od mnogih zamrznjenih podob izbral ravno to, ki prikazuje žival s poudarjeno svetlečimi očmi v nenavadni pozi, ne vemo. Mogoče zato, ker je videti, da žival sluti, da jo nekdo opazuje. Da je spoznala, da se je ujela v past in da je njen konec blizu.

Mito Gegič sliko naredi tako, da jo najprej naslika na lepilne trakove, s katerimi je prej prelepil platno. Te potem v odlepi in nalepi na novo platno. Pri tem namenoma pusti praznine in naredi druge napake, skozi katere vidimo belo ozadje. Na ta način umetnik gledalcu odvzame ugodje enostavne prepoznave motiva in ga spodbudi, da ga v domišljiji sam dopolni in mu tako posredno da vedeti, da podoba nastane šele v naših mislih. Beli prazni prostori sliki dajejo novo skrivnostno komponento in tako dvignejo banalen motiv preslikane viralne podobe na nek drug, umetniški nivo.

V umetnosti so bili lovski motivi vedno izjemno priljubljeni, začenši z jamskimi slikarijami, povsem na začetku zgodovine. Sliko »Pred lovom« (1883, olje na platno, 87 x 66 cm, Narodna galerija, Ljubljana) je naslikal Jurij Šubic in je danes eno najbolj prepoznavnih del v slovenski umetnosti. Na njej vidimo normandijskega lovca, očitno namenjenega na lov, kako pregleduje orožje.

V zgodovini slikarstva izstopajo izjemni Velazquezovi portreti Filipa IV. in njegovega sina Baltazarja Karlosa v lovski opremi. Pri tem ne moremo mimo njegove slike »Glava jelena« (1626–36), olje na platno, 66 x 52 cm, Prado, Madrid), ki jo je slikar morda ustvaril prav za Torre de la Parada, lovski dvorec Filipa IV.

Vendar so, kot je videti tudi na razstavi »Mi gremo Drugam«, lovski motivi najverjetneje le izhodišče za spodbujanje nekih drugih premislekov. Ne le o smiselnosti ali pravičnosti ubijanja živali, temveč o širšem pomenu človekove nadvlade nad naravo, njegove superiornosti in arogance nad drugimi bitji. In po drugi strani tudi o zaključenosti našega bivanja tukaj in o nezmožnosti izbire. Kajti, kot lahko vidimo, je ideologija tehnološkega razvoja močnejša od vsakokratnih predsodkov posameznika.

Na razstavi »Mi gremo Drugam« v Galeriji Ravne Mito Gegič razstavlja 15 del, od tega 12 slik in 3 skulpture. Kot rečeno, enoznačno prepoznavanje teh del kot lovskih motivov morda ostane na pol poti. To je očitno na delih »There is a deer in your headlights, scared of the spotlight / Tam je jelen v soju tvojih žarometov, prestrašen zaradi svetlobe«, 2018, »You Complete Me / Dopolnjuješ me«, 2016 in »Carnival / Karneval«, 2018, ki vnašajo v postavitev nekatere momente, ki zamajajo to logiko enostavnega branja. Očitno je, da pri postavitvi te kompleksne razstave ne gre zgolj za tematiko lova, temveč za širša vprašanja, ki zajemajo tako bežne trenutke sreče kot naš odnos do narave. Kadar se ta odraža skozi našo skrb za okolje, skozi prehrambno usmerjenost, ga pogosto kompenziramo s strahom pred smrtjo.

Mito Gegič (1982, Ljubljana) je leta 2006 sodeloval v CEEPUS izmenjavi na Akademiji likovnih umjetnosti v Zagrebu. Diplomiral je leta 2008, na področju slikarstva, na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (UL) v Ljubljani. Leta 2016 je opravil magistrski študij pri prof. Zmagu Lenárdiču z naslovom Uplenjena podoba. Živi in dela v Škofji Loki in na Ptuju.

Splet: https://mitogegic. carbonm

ade. com/