1. Opis razstave
Opis razstave
Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu - Tizian, Tintoretto, Veronese, Rubens in drugiGalerija slik Praškega gradu (Obrazárna Pražského hradu) sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Cesar Rudolf II. je veljal za strastnega zbiratelja, toda njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje izjemnih, zanimivih, kurioznih ali bizarnih objektov. Cenil in zanimalo ga je vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in znanstveniki, zbrani na njegovem dvoru. V času Rudolfovega vladanja je Praga drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in "Meka znanosti in umetnosti". Njegova galerija, v kateri je bilo približno 3000 slik, in zbirke v t. i. Kunstkammer, kabinetu umetnin, niso bile namenjene občudovanju javnosti, temveč tistim, ki so znali ceniti njihove kvalitete in izkoristiti njihov nauk. Vojna, ki je zajela Evropo po Rudolfovi smrti, je pustila pečat tudi na zbirki. Vse, kar ni bilo odpeljano na Dunaj, je zajela švedska vojska. Ta je leta 1648 na željo kraljice Kristine iz praške cesarske zbirke odpeljala nekatere dragocene slike in kipe. Sodeč po inventuri, so leta 1650 v galeriji ostali samo še prazni okvirji in poškodovane slike. Toda zakladniku Miseroniju jih je nekaj vendarle uspelo skriti pred Švedi in jih zatem vrniti v Galerijo slik. Te so z novimi pridobitvami, ki jih je za Ferdinanda III. na dražbi zbirke lorda Buckinghamskega v Antwerpnu leta 1650 kupil nadvojvoda Leopold Viljem, sestavljale obnovljeno Galerijo slik. Tudi zatem so z odvozi na Dunaj, spremembami namenskosti prostorov v času Marije Terezije, odprodajami in licitacijo kabineta umetnin na javni dražbi leta 1782 iz zbirke odhajala najpomembnejša dela ali se prilagajala umestitvam v novih prostorih. Svojevrstno usodo je doživljala tudi v času Češkoslovaške republike in med političnimi spremembami po 2. svetovni vojni. Šele po skrbnih preiskavah in rekonstrukciji prostorov iz časa Rudolfa II. so leta 1965 najlepša dela razstavili v novoodprti Galeriji slik Praškega gradu. Odtlej lahko tam javnost občuduje mojstrovine zgodnjih nizozemskih slikarjev, Tizianova dela, umetnine Paola Veroneseja, Jacopa Tintoretta, družine Bassano, Domenica Fettija, Guida Renija, Lucasa Cranacha st. , Hansa Holbeina ml. , Johanna Heinricha Schönfelda, Petra Paula Rubensa in številnih drugih. Javnosti na razstavi predstavljamo 46 vrhunskih umetnin – slik, kipov in zlatarskih izdelkov, ki skupaj z reprodukcijami arhivskih dokumentov omogočajo pogled, ki je bil več stoletij namenjen le cesarskim očem. Vsa mesta na javnih vodstvih in za samostojni ogled razstave so zasedena. Hvala za razumevanje.Ob razstavi smo pripravili obsežen spremljevalni program .Umetnost ok. 1600: zbirka Praškega gradu in kako je njen duh dosegel tudi naše konce (članek RTV Slovenija), Maja KačRazstavo organizirajo Narodna galerija Urad predsednika Češke republikeUprava Praškega graduRazstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorjapredsednika Češke republike Miloša Zemanaministra za kulturo Češke republike Lubomírja Zaorálekaministra za kulturo Republike Slovenije Vaska SimonitijaAvtorica razstave in razstavnih besedil Eliška Fučíková Vodja projekta Barbara Jaki Idejna zasnova projekta Barbara Jaki, Ivo Velíšek, Eliška Fučíková, Václav Beránek Koordinacija Katra Meke, Andrea Hozáková, Martin Herda Konservatorsko–restavratorska priprava gradiva Radana Hamsíková, Dagmar Junek Hamsíková, Zdeněk Novotný, Jitka Jirkovská, Zdeněk Juppe Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin Ranko Novak Umetnine so posodili Archiv Pražského hraduMetropolitní kapitula u sv. Víta v PrazeNárodní muzeumNárodní galerie PrahaSpráva Pražského hraduZasebna last, Češka Razstavo so podprli Narodna galerijaKancelář prezidenta republikySpráva Pražského hraduUrad predsednika Republike SlovenijeMinistrstvo za kulturo Republike SlovenijeMinisterstvo kultury České republikyMinisterstvo zahraničních věcí České republikyVeleposlaništvo Republike Slovenije PragaPaloma d. d. Generali zavarovalnica d. d. , LjubljanaEuroplakatRadgonske gorice d. d. Cvetličarna Galerija Marjan Lovšin1. oktober 2020 – 3. januar 2021 Razstava je podaljšana do 21. februarja 2021 Narodna galerija Prešernova 24 1000 Ljubljana