NA-POTI: MIGRACIJE STRAHU, ČAS ZA ZGODBE

Opis razstave

>> Odprtje: 12. 10. ob 19:00

Pod skupnim naslovom NA-POTI (I/ON THE WAY) bosta v jesenskih mesecih v KGLU potekala dva projekta, ki sta vsebinsko tesno povezana. Oba se odvijata okoli osrednje teme migracij, beguncev, osebnih zgodb in izkušenj ljudi ter hkrati posledic tako za samo politično in ekonomsko sliko Evrope kot tudi posledic za miselni okvir prebivalcev in državljanov Evrope. Četudi se bodo nekatera predstavljena umetniška dela dotikala globalnih vprašanj, večina sodelujočih umetnikov k temi pristopa s pozicije posameznika in doživljanja trenutne situacije tako s stališča nekoga, ki se sooča z ljudmi, ki prihajajo in prinašajo tudi nove kulturne vplive, kot s stališča tistih, ki iščejo novo, boljše življenje ali bežijo pred smrtjo in nasiljem in se znajdejo v okolju, ki je do njih pogosto hladno, če ne celo sovražno, v najboljšem primeru pa ambivaletno.

Razstava Migracije strahu je zasnovana kot projekt mednarodnega multidisciplinarnega sodelovanja s pestrim naborom umetnikov. Kustosa Ilina Koralova in Boris Kostadinov, ki že vrsto let delujeta v mednarodnem prostoru, sta koncipirala potujočo razstavo, ki pa se na vsaki lokaciji prilagodi prostorski situaciji in kulturnemu kontekstu.
Projekt mednarodnega multidisciplinarnega sodelovanja Gradec – Plovdiv – Slovenj Gradec – Leipzig
Strah je naraven obrambni odziv na nevarnost, ki se lahko razkriva v dejanjih nasilja, vdaje ali umika. Toda v nasprotju s prebivalci narave ima strah med človeškimi bitji precej širši razpon manifestacij: od zgolj fizičnega uničenja prinašalca domnevne nevarnosti do subtilnejših načinov izražanja, kot so sovraštvo, predsodki, nestrpnost. Človeški strah je lahko upravičen, lahko pa je tudi namišljen simptom duševne motnje ali posledica takšne ali drugačne manipulacije s posameznikom. Ni le psihološki, temveč tudi družbeni pojav in kot takšen sodi v človeško zgodovino in družbo. 21. stoletje, ki ga zaznamujejo dogodki 11. septembra, je po vsem svetu prineslo razraščanje strahu in tesnobe, kakršnih v zahodnih družbah dotlej do neke mere nismo poznali, pred nedavnim pa sta zaradi terorističnih napadov v Evropi, begunskega vala in humanitarne krize, ki mu je sledila, dosegla neslutene razsežnosti. Različni raziskovalci so pokazali, da so migracije in terorizem tisto, česar se Evropejci zdaj najbolj bojijo. Toda v starih, pa tudi novih kapitalističnih družbah se že desetletja skrivajo tudi strahovi pred brezposelnostjo, poglabljanjem družbene neenakosti, osebnim neuspehom ali finančnim propadom. Begunski val je dodal le še močno zadnjo spodbudo, ki je sprostila nekaj, kar je bilo že nekaj časa bolj ali manj potlačeno. Negotovost in nenehna grožnja sta podžgali nacionalistična in skrajna desničarska gibanja. Skeptičnost glede koncepta združene Evrope se je med prebivalci držav članic Evropske unije še poglobila. To je izhodišče projekta Migracije strahu. Vrti se okoli resničnih, namišljenih, posameznikovih in skupnih splošnih strahov, ki so v zadnjih letih splavali na površje. Ti strahovi in zlasti načini, ki jih je za spopadanje z njimi lahko našla sodobna (evropska) družba, so sfere, ki jih namerava raziskovati ta projekt. Migracije strahu je multidisciplinaren projekt, v katerem sodelujejo umetniki in umetniške institucije iz Leipziga (Nemčija) – PRIHODNOST EVROPE Združenje za sodobno umetnost Leipzig (FUTURE OF EUROPE Society for Contemporary Art/Kunstverein Leipzig), Gradca (Avstrija) – Forum Stadtpark, Plovdiva (Bolgarija) – Umetnost danes – Združenje za sodobno umetnost (Art Today Association for Contemporary Art), in Slovenj Gradca (Slovenija) – Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU). Sodelujoča mesta niso prestolnice svojih držav. Kot takšna ne sodijo med osrednje migracijske destinacije. A vendar so v vseh štirih mestih, čeprav v različnih obsegih, navzoče skupnosti ljudi druge nacionalnosti, drugačnega etničnega porekla in/ali verske pripadnosti. Ti so zelo pogosto tarče nezaupljivosti, nestrpnosti, celo sovraštva. Obstajajo pa tudi ljudje, ki so tujce in pripadnike manjšin sprejeli z odprtimi rokami, a se morajo zato pogosteje spopadati s predsodki svojih rojakov, kot pa se to dogaja v glavnih mestih. Tudi politika, ki izkorišča potencialno grožnjo migrantov, da v ospredje potiska lastne načrte, naleti na plodnejša tla med ljudmi izven metropol. Hkrati pa imajo vsa štiri sodelujoča mesta tudi svoje lastne značilnosti.

Razstava Čas za zgodbe pa je del mednarodnega projekta, ki se osredotoča na kulturne kontekste in izročila, ki se prenašajo ravno skozi zgodbe, te pa nudijo možnost za izgradnjo in vzpostavljanje novih, kolektivnih in povezanih spominov in izkušenj kljub kulturnim razlikam, ki ločujejo evropski in arabski svet. V septembru so v Slovenj Gradcu potekale rezidence, gostovali so naslednji umetniki: Nika Autor, Vesna Bukovec, Nadine Kaadan, Jure Markota, Jalal Maghout, Škart. Tekom bivanja v Slovenj Gradcu so umetniki izvajali delavnice in sodelovali na pogovorih ter predstavitvah, zasnovali pa so tudi dela, namenjena razstavljanju v javnem prostoru, ki bodo na ogled sočasno z razstavo Migracije strahu. Kustosinji razstave v javnem prostoru, ki se bo selila tudi v partnerska mesta: Gradec, Berlin in Zagreb, sta Katarina Hergold Germ in Andreja Hribernik.

Umetniki:
Azra Akšamija, Nika Autor, Kim Albrecht, Vesna Bukovec, Lana Čmajčanin, Juliane Ebner, Plamen Dejanoff, Petja Dimitrova, Dejan Kaludjerović, Luiza Margan, Jalal Maghout, Jure Markota, Emil Mirazchiev, Alban Muja, Nadine Kaadan, Oliver Ressler, Škart, Kamen Stoyanov, Ute Richter, Borjana Ventzislavova, Mladen Penev, Clara Wildberger.