Naprej v preteklost

Opis razstave

Naprej v preteklost - Spletna akcija slovenskih muzejev in galerij

Leto 2022 je posebno leto za našo kulturo in dediščino, saj obeležujemo 150 letnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je pustil velik pečat tako v domačem kot v tujem prostoru. Prav tako letos praznuje okroglo obletnico Poletna muzejska noč, ki je ena največjih promocijskih akcij slovenskih muzejev in galerij in neprekinjeno deluje že 20 let.

Spomladanska spletna akcija slovenskih muzejev in galerij je tako obarvana v duhu omenjenih obletnic. Na spletu in družbenih omrežjih muzeji in galerije objavljamo vrsto zanimivih dogodkov, ki jih najdete pod ključniki #naprejvpreteklost, #nočvmuzeju in #plečnikvmuzeju.

Akcijo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje.

Jožeta Plečnika je k oblikovanju liturgičnega posodja spodbudil brat duhovnik – zanj je Plečnik zasnoval in izdelal prvi kelih. Po bratovi smrti je bil v lasti Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča. Ta ga je potem podaril škofiji. Kelih je jasno tridelno razdeljen na stalce, deblo z nodusom in kupo. Plosko stalce je okrašeno z redko posejanimi kamni, deblo pa je izjemno bogato z vrsto dragih kamnov. Gre za Plečniku ljubo igro plastičnih kontrastov.

Jakob Savinšek sodi v prvo generacijo kiparjev po drugi svetovni vojni. Na kratki umetniški poti je ustvarjal tako tradicionalne realistične figuralne zasnove kakor abstraktne rešitve, ki pomenijo enega od vrhov slovenskega modernističnega kiparstva. V petdesetih letih je veliko potoval po Evropi in se spoznaval s starimi in z modernimi umetniškimi tokovi. Z opuščanjem realističnih podrobnosti, a z ohranjanjem prepoznavnih karakteristik, je svoje portretne figure postopoma preoblikoval v čiste oblike.

Osnutek za spomenik arhitektu Jožetu Plečniku (1872-1957) je nastal v letu arhitektove smrti. Osnutek je stiliziranih oblik, vendar psihološko pomenljiv in monumentalen v svoji intimnosti. V iskanju čistih izraznih oblik se zgleduje pri kiparjih Constantinu Brancusiju in Henryju Mooru in prehaja v poenostavljene, znakovno oblikovane krivine, toda z nakazanimi osnovnimi obraznimi značilnostmi ohranja prepoznavnost velikega arhitekta. Portret izžareva napetost, vitalnost in kreativnost in s tem zajame Plečnikovega duha.

Slikar in grafik Miha Maleš se je šolal v Zagrebu, na Dunaju ter na grafični specialki v Pragi. Bil je tudi restavrator, trgovec, založnik in urednik. V samozaložbi je izdal več grafičnih map in bibliofilskih knjig, ki jih je opremil s svojimi risbami in grafikami.