Nemanja Cvijanović

Opis razstave

Hrvaški umetnik Nemanja Cvijanović skozi prizmo teh fotografij razmišlja o današnjem času, ki naj bi ne imel nič skupnega s totalitarnimi in avtoritativnimi težnjami. O času demokracije, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov, o času, v katerem se družbeno in osebno življenje državljanov ne enoti in ne podreja ciljem državnega vodstva.

Naslov razstave je del slogana, poznanega domala vsem, ki jim je vsaj malo znana zgodovina narodnoosvobodilnega boja. Slogan je bil avgusta leta 1941 objavljen v Vjesniku, enem takrat glavnih glasil narodnoosvobodilnega gibanja, obče znan pa je postal po smrti narodnega heroja Stjepana Steve Filipovića. Leta 1942 je Filipović ob javnem linču, ko mu je bila vrv že zategnjena okoli vratu, z dvignjenimi rokami vzkliknil parolo »Smrt fašizmu – svoboda narodu!« in s tem javno obsodil Nemce in kolaboracioniste. Na razstavi prikazane tri arhivske fotografije, katerih negative hrani Hrvaški zgodovinski muzej, ne prikazujejo obešanja Filipoviča, temveč linč vojakov okupatorjeve vojske, ki so jih leta 1945 po nekajdnevnem boju zajeli pri Reki in jih na mestu usmrtili. Hrvaški umetnik Nemanja Cvijanović skozi prizmo teh fotografij razmišlja o današnjem času, ki naj bi ne imel nič skupnega s totalitarnimi in avtoritativnimi težnjami. O času demokracije, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov, o času, v katerem se družbeno in osebno življenje državljanov ne enoti in ne podreja ciljem državnega vodstva. Navkljub vsem znanim definicijam demokracije se ne moremo znebiti občutka, da živimo v času, v katerem močnejše države širijo svojo politično in ekonomsko vladavino nad šibkejšimi. V najširšem pomenu gre za novodobni imperializem velikih zahodnih držav, ki so bile v svoji zgodovini tudi kolonialistične sile. Mnoge od njih na zastavah in grbih še vedno ohranjajo heraldične embleme, kot sta na primer orel in lev, ki simbolizirajo moč, pogum, hrabrost, nesmrtnost itd. Na grbih desetih izbranih zahodnih držav umetnik likovno »obračuna« z upodobljenimi živalmi ter s tem opozarja na prisotnost različnih simbolov, o katerih bi bilo vredno izreči kakšno besedo, če ne celo sodbo. Imperialistične tendence pa ne slonijo le na nacionalni osnovi, temveč dobijo svoj obraz tudi v času monopolističnega obdobja kapitalizma, ko heraldične embleme zamenjajo grafični znaki velikih organizacij in korporacij, zagovornic raznih ideologij, doktrin, ekonomskih in političnih interesov. Umetnik povabi k sodelovanju anarhiste, da s pištolo s pravimi naboji streljajo v tarče, na katerih so natisnjeni znaki po njihovi izbiri. Tako jih sooči z uporabo oziroma močjo istega orožja, s katerim jim stojijo nasproti v bran demokracije pripadniki policije ali vojske na javnih demonstracijah.