O času in kamnu

Opis razstave

Razstava v muzeju, ki hrani večino emonskega gradiva in v letu, ko obeležujemo dosežke baroka v Sloveniji, ponuja vpogled v kamnine, iz kateri sta bili zgrajeni rimska Emona in baročna Ljubljana.Ponuja odgovor na redko obravnavano vprašanje, katere kamnine so ustvarjalci uporabili za izbrana umetniška dela in stavbarske projekte. Za izgradnjo Emone je bil kamen po kopnem in po rekah pripeljan iz daljne Nabrežine, iz Podpeči pri Ljubljani, Medvod, Škofje Loke, avstrijske Koroške in s Pohorja, baročna Ljubljana pa je emonski nabor kamnov še razširila. Močno in mogočno emonsko obzidje so v veliki meri sestavljali kamni od blizu, iz kamnoloma pod Grajskim gričem, za kipe najprestižnejših baročnih spomenikov v Ljubljani je k nam od daleč pripotoval sloviti carrarski marmor. Cenjeni so bili tudi apnenci: krasni baročni portali, ki zaznamujejo stare ljubljanske hiše, so iz apnenca z Drenovega griča, Emonci pa so strelo pokopali v grobnico iz medvoškega apnenca.Razstava spremlja 14. mednarodno konferenco Združenja za preučevanje marmorja in drugih kamnin v antiki (ASMOSIA XIV), ki bo v Ljubljani potekal od 16. do 19. septembra 2025, in se pridružuje številnim institucijam in prostorom, ki v letošnjem letu v ospredje postavljajo slovenski barok.Več lahko preberetetukaj.Razstava je bila pripravljena v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Filozofsko fakulteto, Oddelkom za arheologijo in Oddelkom za Umetnostno zgodovino, Geološkim zavodom Slovenije, Slovenskim arheološkim društvom in Geološkim društvom Slovenije.Opremljena je s QR kodo, ki za zainteresirano javnost omogoča dostop do podrobnejših geoloških informacij o posameznih kamninah ter dodatno pojasni zgodovinski in ekonomski kontekst njihove uporabe ter izvora in razvoja pripadajočih kamnolomov.Kamnine, ki so krojile urbano podobo Emone in baročne Ljubljane, pa so obiskovalcem predstavljene tudi skozi ploščice na enem izmed panojev, kjer si lahko posamezne kamnine ogledajo in jih potipajo.