Odstiranja: Francesco Pittoni

Opis razstave

Odstiranja: Francesco Pittoni - Francesco Pittoni, Krščanska ljubezen in Caritas romana (Cimon in Pero)Slikarja Francesca Pittonija (ok. 1654 – po 1724) uvrščamo med glavne predstavnike beneškega tenebrizma. Slog, ki se je v Neaplju uveljavil s slikarjem Jusepejem de Ribero (1591–1652), je ime dobil po temnejši, rjavkasti barvni paleti in močnih kontrastih med svetlobo in senco, kar je s tesnobnim vzdušjem dopolnjevalo mračnjaške prizore mučeništev in smrti. V Benetke sta ga sredi 17. stoletja prinesla Neapeljčan Luca Giordano (1634–1705) in Genovežan Giambattista Langetti (1635–1676), tam pa ga je prevzela generacija slikarjev, kot so Antonio Zanchi (1631–1722), Johann Carl Loth (1632–1698) in tudi Francesco Pittoni. Kljub vidnejši Pittonijevi vlogi v razvoju beneškega slikarstva je danes njegovo delo slabše ohranjeno in tudi manj preučeno v primerjavi s sočasnimi slikarskimi rojaki. Oba ovala, na katerih sta upodobljeni alegoriji dveh kreposti – Krščanska ljubezen in Caritas romana, sta zato še toliko dragocenejša primera beneške slikarske dediščine na naših tleh. Sliki sta bili po tradiciji del večjega Pittonijevega cikla, ki je nekoč sestavljal del opreme dvorca Planina pri Rakeku (Haasberg, Hošperk). Glede na pretekle objave je zbirka štela kar 31 Pittonijevih slik. Usoda zbirke in Pittonijevih slik pa je tesno povezana z usodo dvorca, ki je v svoji dolgi zgodovini zamenjal kar nekaj plemiških lastnikov – od Eggenbergov, Cobenzlov, Corroninijev do Windisch-Graetzov. Slednji so se med drugo svetovno vojno umaknili v Trst in več slik z dvorca prodali tržaškim antikvarjem. Tako so se tudi slike razpršile na različne konce. Del se jih je zato znašel v več zasebnih zbirkah v Italiji, sedem pa jih je ostalo pri nas in so danes del zbirke Notranjskega muzeja Postojna. Oba ovala je Narodna galerija kupila leta 2017 na dražbi v Milanu. Med odstranjevanjem preslikav je bila na sliki Caritas romana odkrita številka »63«. Odkritje delo povezuje s Pittonijevimi slikami iz Notranjskega muzeja Postojna, ki so prav tako oštevilčene, in jo dodatno umešča v cikel, ki je nekoč sestavljal haasberško zbirko. Motiv Caritas romana (Cimon in Pero) je povzet po dogodku v antični zgodovini, ki ga omenja Valerij Maksim v knjigi Spomina vredna dejanja in besede (Facta et dicta memorabilia). Ta govori med drugim o atenskem državniku in vojskovodji Cimonu, nasprotniku demokracije, ki so ga Atenci obsodili na smrt z izstradanjem. Vsak dan je k njemu v ječo hodila hči Pero in ga hranila s svojim mlekom. Zgodba in motiv tako opozarjata na usmiljenje, hvaležnost, zvestobo in ljubezen do staršev. Krščanska ljubezen (Caritas) je ena od treh teoloških kreposti, med katere spadata še Vera (Fides) in Upanje (Spes). Skupaj s štirimi kardinalnimi krepostmi, Razumnostjo (Prudentia), Pravičnostjo (Iustitia), Pogumom (Fortitudo) in Zmernostjo (Temperantia), predstavljajo glavne vrline človeške duše in so priljubljen motiv v umetnosti. Cesare Ripa je Ljubezen (Caritas) v delu Iconologia (1593), med slikarji priljubljenem priročniku za upodabljanje personifikacij, opisal kot podobo ženske v rdečem oblačilu in s krono iz ognjenih plamenov na glavi. Pod levo roko drži enega otroka na prsih, medtem ko druga dva stojita ob njenih nogah. Plamen ognja nakazuje, da Ljubezen ni nikoli pasivna, temveč vedno aktivna. Trije otroci pa predstavljajo trojno moč Ljubezni, saj tako Vera kot Upanje brez Ljubezni ne pomenita nič. Avtorica Katra Meke Predstavitev : četrtek, 6. april, ob 18. 006. april – 3. maj 2023Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana