Odstiranja: Vizija poletja

Opis razstave

Odstiranja: Vizija poletja - Giulio Carpioni, Alegorija poletjaV prihajajočem juniju se izteče pomlad, sledijo pa mu topli poletni meseci, ki modernemu človeku prinašajo misel na zasluženi oddih in kratkočasne aktivnosti na prostem. Slika s tremi razgaljenimi dečki (putti), ki so v obliki piramide postavljeni v sončno pokrajino, predstavlja poletje. Grablje, srp in kosa nakazujejo na postorjena nujna opravila tega letnega časa – košnjo in žetev, dozorelo žito pa je skrbno povezano v snope. Slika je pripisana beneškemu slikarju Giuliu Carpioniju (1613–1675), ki se je slikarstva izučil pri Tizianovem nasledniku Alessandru Varotariju (1588–1649), imenovanem Padovanino. Po obisku Bergama je nanj vplivalo tudi lombardsko slikarstvo in kasneje še caravaggisti. Njegov opus je precej raznolik. Slikal je oltarne slike, delal v fresko tehniki in se v poznem obdobju ukvarjal tudi z jedkanico. Najbolj znan pa je po alegoričnih prizorih, mitoloških podobah in bakanalijah. V likovni umetnosti so upodobitve naravnih ciklov zelo pogoste. Štirje letni časi so bili skupaj z dvanajsterimi meseci, štirimi elementi in petimi čuti del obvezne opreme plemiških domov. Tako kot druge neoprijemljive ideje in pojave lahko letne čase predstavljajo človeške figure (personifikacije). Poletje tako pogosto srečujemo v podobi boginje žetve Cerere ali koketno razgaljenih žensk, obdanih s cvetlicami. Med prav posebnimi upodobitvami lahko omenimo tudi fantastične moške glave Giuseppeja Arcimbolda (1527–1593), ki so sestavljene iz pridelkov, značilnih za določen letni čas. Na drugi strani lahko na upodobitvah opazujemo tipična sezonska opravila. Bogato ilustrirani koledarski meseci Sijajnega horarija vojvode Berryjskega v juniju prikazujejo košnjo, grabljenje in postavljanje kopic sena, v juliju žetev pšenice in striženje ovac, v avgustu pa povezovanje v snope, kopanje v reki in odpravljanje na lov s sokoli. Enaka opravila (žetev in striženje ovac) se pojavljajo tudi na upodobitvah drugih umetnikov, npr. pri Jacopu Bassanu in Pietru Brueghlu ml. V času baročne igrivosti, pa tudi kasneje, so ti prizori pogosto reducirani na upodobitve radoživih puttov z atributi, ki ponazarjajo delo in pridelek tega letnega časa, podobno kot pri Carpionijevi sliki. Večnost teme se kaže v pojavljanju motiva v vseh obdobjih, vsem pa je skupno lahkotno poletno razpoloženje, ki ga zlahka začutimo bodisi pri rokokojskih pastoralah Françoisa Boucherja (1703–1770), ob zelenem travniku in brezskrbnem spletanju cvetličnih kit na Poletju Ivane Kobilca (1861–1926) ali na poletno živih barvnih sitotiskih Metke Krašovec (1941–2018). Carpionijeva slika je bila nekoč del zasebne zbirke, ki jo je na gradu v Stari Loki osnoval Edvard Ritter pl. Strahl (1817–1884). Umetnine za svojo zbirko je pridobival na različne načine. Del je predstavljala že prvotna oprema gradu Stara Loka, ki je bil v lasti družine Edvardove matere od leta 1755, Edvard pa ga je skupaj s sestro podedoval leta 1833. Od šestdesetih let 19. stoletja je pri zbiranju sodelovala vrsta posameznikov, od trgovcev z umetninami, sina Karla vse do hišne pomočnice Johane Struppi, ki je umetnine pridobivala od lokalnih slikarjev ali pa jih prinašala iz podeželskih cerkva, župnišč in starih hiš. Carpionijevo sliko je Edvard Strahl skupaj s pendantom Jesen kupil ok. 1865 pri trgovcu z umetninami Alessandru Volpiju. Po ohranjenem opisu naj bi predstavljala satirja in dva putta, njeno današnje nahajališče pa ni znano. Po Edvardovi smrti je zbirko podedoval sin Karl (1850–1929), po njegovi smrti pa je bil del te zbirke leta 1930 prodan na dražbi, zato so se umetnine razpršile na več koncev. Z oporoko je Karl poskrbel, da so si pred samo dražbo Narodni muzej, Narodna galerija in Etnografski muzej iz njegove zapuščine izbrali in pod ugodnimi pogoji odkupili vsa dela, ki so jih potrebovali za dopolnitev svojih zbirk. Umetnine iz Strahlove zbirke tako danes predstavljajo pomemben del fonda in tudi stalne zbirke Narodne galerije. Avtorica Katra Meke9. maj – 5. junij 2024Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana