Odstiranja: Giulio Quaglio

Opis razstave

Odstiranja: Giulio Quaglio - Kupola ljubljanske stolniceLeta 1701 je zidava nove baročne stolnice, ki je zamenjala staro srednjeveško cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani, v malo prestolnico dežele na obrobju Svetega rimskega cesarstva prinesla utelešenje novih rimskih baročnih idealov. Tako stolnica kot njena poslikava sta izjemnega pomena, saj razkrivata ambicioznost in doseg takratnih naročnikov kranjske prestolnice. Načrte jim je s posredovanjem novega ljubljanskega škofa Ferdinanda Kuenburga uspelo pridobiti pri najvidnejšem rimskem arhitektu, slikarju in teoretiku Andrei Pozzu (1642–1709). Pozzu so sprva želeli prav tako zaupati poslikavo notranjščine, a je moral zaradi prezaposlenosti z deli v jezuitski cerkvi na Dunaju naročilo odkloniti. Zato so se obrnili na takrat zelo uveljavljenega lombardskega slikarja Giulia Quaglia (1668–1751). Njegovo poslikavo lahko označimo za najpomembnejši baročni okras ljubljanske stolnice, obenem pa pomeni tudi začetek iluzionističnega baročnega slikarstva na Kranjskem. Posebno mesto med Quaglijevimi freskami v ljubljanski stolnici je zavzemala kupola (1703), saj je predstavljala eno izmed najbolj inovativnih rešitev baročnega iluzionizma. Visoki stroški namreč niso dopuščali izgradnje prave kupole, zato so se odločili za navidezno, t. i. cupolo finto, inovacijo, ki jo je Pozzo uporabil že v rimski cerkvi Sant'Ignazio. Pravo kupolo je stolnica dobila šele leta 1841, takrat pa je bila Quaglijeva mojstrska poslikava odstranjena. Njen izgled si danes lahko predstavljamo le na podlagi ohranjene oljne kopije, ki jo je pred tem na platno prenesel slikar Matevž Langus (1792–1855). Quaglieve freske so odličen primer sodelovanja naročnikov pri nastajanju poslikav. Kot je razvidno iz Langusove kopije, je bil ikonografski program poslikave kupole izrazito vezan na lokalno okolje. Upodobljeno je bilo Marijino kronanje z zavetniki mesta, škofije in dežele. Zgornji del kupole je slikar zaključil z okulusom, ki je postal kulisa za Sveto Trojico in kronanje Marije, najpomembnejše zavetnice Ljubljane. Pod njo je nebeško sfero s kopico svetnikov povezoval sv. Nikolaj, zavetnik škofije in mesta. Svetnik tik pod njim naj bi predstavljal sv. Ahacija, ki je postal po zmagi nad Turki v bitki pri Sisku (1593) zavetnik dežele Kranjske, na njegovi levi strani pa si sledijo lokalni emonski svetniki – sv. Pelagij, sv. Vital in emonski škof Maksim. Na Ahacijevi desni sta upodobljena sv. Mohor in Fortunat, zavetnika škofije, pod njima pa v vojaški opravi sedi sv. Jurij, zavetnik mesta Ljubljane. V spodnjem delu so med naslikanimi okenskimi odprtinami upodobljene tri ženske figure: ob osrednjem oknu klečita personifikaciji dežele Kranjske (Carniola) z nadvojvodsko krono in kranjskim deželnim grbom ter Emone z grbom mesta Ljubljane, kot njene antične predhodnice, zadnja v vrsti pa je sv. Varija, katere relikvije so skupaj z relikvijami sv. Vitala hranili v stolnici. Quagliu je uspelo kupolo poslikati v štirih mesecih, sprejeta pa je bila z velikim navdušenjem javnosti. Izvedba je bila tako prepričljiva, da so v kroniki gradnje zabeležili tudi to, da je 15. oktobra 1703 v stolnico priletela ptica in skušala zleteti ven skozi eno od naslikanih oken kupole. Do danes so se ohranili trije fragmenti te Quaglijeve poslikave: Marijino kronanje, personifikacija Kranjske (na razstavi Barok v Sloveniji) in tu predstavljena personifikacija Emone v podobi mladenke, ki sklepa roke v molitev in priporoča mesto v Marijino varstvo. O njihovi usodi in prenosu v muzejsko okolje pričajo sočasne objave in arhivski dokumenti. Kot poroča lllyrisches Blatt iz leta 1841, sta bila fragmenta Emone in Kranjske ob odstranitvi po posredovanju kustosa Henrika Freyerja in slikarja Langusa predana ljubljanskemu Deželnemu muzeju, predhodniku Narodnega muzeja Slovenije. Marijino kronanje pa je Freyer predal baronu Jožefu Kalasancu Erbergu, ki ga je vzidal nad vrata stopnišča svoje graščine v Dolu pri Ljubljani. V dvorcu je Quaglijev fragment ostal vse do leta 1961, ko je glede na poročilo iz arhiva Narodne galerije padel na tla, takrat pa so stekla tudi prizadevanja za restavriranje in prenos v zbirko Narodne galerije z velikodušnim darilom takratnega lastnika. Avtorica Katra MekePredstavitev: četrtek, 2. oktober 2025, ob 18. 002. oktober – 5. november 2025Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana