Odstiranja: Nova spoznanja o življenju in delu Ide Künl

Opis razstave

Ida Leopoldina Emilija Künl se je rodila 2. oktobra 1853 na Starem trgu v Ljubljani Mariji Seydl in akademskemu slikarju Pavlu Künlu. Po zaključenem štiriletnem osnovnem šolanju pri ljubljanskih uršulinkah je obiskovala ponavljalni razred. Hodila je v risarski razred in, kot je razbrati iz šolskega poročila, pri risanju dosegala dobre rezultate, saj je njeno ime na seznamu še posebej odlikovanih učenk. Risarske in slikarske veščine je mladi Idi posredoval tudi njen oče Pavel, slikarsko šolanje pa je nadaljevala pri Henriki Langus, nekdanji sosedi s Starega trga. Kmalu je začela s poučevanjem tudi sama, med drugim je učila risati mlado Ivano Kobilca. S prihodkom in z denarno pomočjo Kranjskega deželnega zbora, ki jo je prejemala med letoma 1873 in 1880, je večkrat odpotovala v tujino. Najprej se je leta 1873 podala na Dunaj, v naslednjih dveh letih je bila v Münchnu, nato pa se je vsako leto vračala v cesarsko mesto. Na Dunaju je v galeriji Belvedere kopirala stare mojstre in se šolala pri profesorju Janu Novopackyju, slikarju čeških korenin, ki je na dunajski akademiji študiral krajinsko slikarstvo istočasno z Idinim očetom. Leta 1878 se je Ida Künl v portretnem slikarstvu urila v ateljeju M. Aignerja, učila pa se je tudi pri slikarju in grafiku Conradu Grefeju. Navezala je stik še s češkim slikarjem in grafikom Ludwigom Michalekom, a ni znano, ali je bila tudi njegova učenka. Študijska potovanja je slikarka zaključila z razstavo v rodnem mestu. Časopisje je poročalo o njenih slikah, ki jih je publiki predstavila v izložbah ljubljanskih trgovin. Aprila 1881 je Idi Künl umrla mati. Naslednje leto se je Ida poročila in s tem dokončno zapustila Ljubljano. Poročila se je na Dunaju z akademskim kiparjem Johannom Unterkalmsteinerjem, ki je bil po rodu iz Južne Tirolske, kiparstvo pa je študiral na akademiji v Münchnu in se leta 1873 preselil na Dunaj. Zakonca sta imela pet otrok: Hansa (1882−1914), Oskarja (1883−1884), Edmunda (1884−1892), Mario (1886−?) in Martho (1888−1959). Po moževi smrti januarja 1897 je Ida družino preživljala z majhno trgovino s slikarskimi pripomočki. Ukvarjala se je tudi s slikanjem inizdelovala poslikave za množično prodajo in domačo rabo. Ida Unterkalmsteiner je ostala sama s hčerko Martho in sinom Hansom, nad katerim je prevzel skrbništvo Idin brat Oskar. Stric je Hansa do njegovega 19. leta finančno podpiral in ga vzpodbujal pri umetniškem ustvarjanju, tako da se je kmalu uveljavil kot grafik, oblikovalec, risar in slikar. Leta 1914 je bil imenovan za profesorja na umetno-obrtni šoli v Boznu, a je začetek njegove nove kariere prehitela prva svetovna vojna; umrl je na vzhodni fronti v Galiciji. O nadaljnjem življenju Ide Unterkalmsteiner in njene družine ne vemo ničesar več. Slikarka je umrla 15. marca 1926 v starosti 72 let; pokopali so jo v družinski grob na dunajskem centralnem pokopališču. Sodeč po sočasnem dnevnem časopisju je Ida v času pred poroko in selitvijo na Dunaj veliko slikala predvsem portrete, oltarne slike in druge sakralne prizore, kopirala je dela starih mojstrov, zanimalo pa jo je tudi zgodovinsko slikarstvo. Ida Künl, kasneje Unterkalmsteiner oziroma Kalmsteiner, saj je podobno kot mož in sin Hans tudi ona kot umetniško obliko priimka uporabljala njegovo skrajšano verzijo, je bila tehnično gledano solidna slikarka, a njena dela ne kažejo napredka v iskanju likovnih rešitev in novih pristopov. Kljub vsemu pa so časopisi o njej pisali pohvalno, z naklonjenostjo so poročali o njenem delu in vabili ljubitelje umetnosti k nakupu njenih slik. Avtorica Nataša Ciber Predstavitev: četrtek, 5. oktober 2023, ob 18. 005. oktober – 8 . november 2023 Narodna galerija Prešernova 24 1000 Ljubljana