Odstiranja: Ivan Zajec, Atlet s palico

Opis razstave

Odstiranja: Ivan Zajec, Atlet s palico - Problematika konserviranja-restavriranja mavčne plastikeKiparja Ivana Zajca je antika navdihovala vse življenje, predvsem pa po rimski izkušnji in vrnitvi v Ljubljano v dvajsetih letih 20. stoletja. Kip Atlet s palico bi lahko predstavljal »zamrznjeni« trenutek med tekmovanjem v neugotovljeni disciplini. Kiparstvo Ivana Zajca je bilo plodno ter vsebinsko in tehnološko bogato. Med kar 362 evidentiranimi deli v kiparjevem opusu zasledimo dela v kamnu, bronu, glini in mavcu. Slednjega je Zajec uporabljal za izdelavo predlog za večja monumentalna dela, pogosto pa je mavec uporabil tudi kot temeljnik za dovršene samostojne umetnine. Takšen je tudi kip Atlet s palico. Umetnino je Narodna galerija pridobila v svoj fond leta 1971. Kakšno je bilo njeno stanje v tistem času, ni znano, vendar lahko sklepamo, da je bil kip že takrat močno poškodovan. Vzroki so bili predvsem neustrezni pogoji hranjenja in neskrbno ravnanje. Zaradi previsoke zračne vlage je prišlo do degradacije mavčnega nosilca. Izpostavljenost vlagi je povzročila oksidacijo notranje kovinske konstrukcije, kar je privedlo do razpokanja nosilca. Najopaznejša je bila poškodba leve roke, ki je bila v ramenskem delu prelomljena in kasneje pritrjena ob stegno figure. Podstavek kipa je bil močno poškodovan, ena od stranic je v celoti manjkala, kar je ogrozilo tudi statiko celote. Atlet je utrpel tudi manjše mehanske poškodbe nosilca, ki so poleg porumenele slikovne plasti spremenile videz umetnine. Kip je v celoti prekrivala temna plast nečistoč, ki so poleg drugih madežev predstavljale izziv pri vzpostavitvi ustrezne estetske predstavitve. Konservatorsko-restavratorski poseg je je obsegal vrsto postopkov, ki so temeljili na upoštevanju sodobnih načel stroke, kar pa do nedavnega ni bilo utečena praksa pri obravnavi mavčne plastike. Poseg je odpiral mnogo vprašanj, ki smo jih v sodelovanju z umetnostnozgodovinsko stroko reševali neposredno ob izvajanju postopkov. Podrobnejši pregled umetnine in stanje po demontaži prelomljene roke sta ponudila dovolj dragocenih informacij o prvotnem položaju iztegnjene levice. Ujemajoči se stični ploskvi smo zlepili z reverzibilnim lepilom, manjkajoči predel pa oblikovali z modelirno maso, ki ima podobne mehanske lastnosti kot original, a se po kemični sestavi od njega razlikuje. S tem smo dosegli prepoznavnost in reverzibilnost dodanih materialov. Statična ustreznost umetnine je bila dosežena z izdelavo tankoplastne domodelacije v odpornejšem materialu. Z nanosom odstranljivega zaščitnega filma med stikom originalnega dela podstavka in dopolnitve smo omogočili preprostejšo odstranljivost. Odstranjevanje površinskih nečistoč je potekalo selektivno z uporabo več metod suhega in mokrega čiščenja. Barvne dopolnitve so bile izvedene v različnih tehnikah, glede na velikost in vidnost področja retuširanja, ter zanesljivih podatkov, ki so pomembni za ustrezno izvedbo rekonstrukcije. S povrnitvijo prvotne podobe kipa in enotnejšo estetsko predstavitvijo je bil kip vključen na pregledno razstavo kiparja Ivana Zajca, ob zagotavljanju stabilnega in varnega okolja za hrambo pa smo omogočili, da bo v primernem stanju na ogled tudi našim zanamcem. Avtorja Matevž Sterle, Mateja BreščakPredstavitev: četrtek, 4. januar 2024, ob 18. 00 4. januar – 31. januar 2024Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana