Odstiranja, januar 2018

Opis razstave

Odstiranja, januar 2018 - Usoda neke slike

Poleg stilnih povezav sliko Pietà tudi arhivski viri potrjujejo kot delo slikarja Antonia Belluccija, čigar opus sodi v krog beneškega baročnega slikarstva, ki že napoveduje poetičnost slikovitega rokokoja. Izhodišče njegovega sloga je beneško slikarstvo, cepljeno na estetiko bolonjskega akademizma in na senzualno figuraliko Benečana Pietra Liberija (†1687). Slikarska naročila so Belluccija ok. leta 1690 pritegnila na cesarski Dunaj ter k drugim zasebnim in cerkvenim naročnikom (Klosterneuburg). Slikarsko kariero je nadaljeval na Nemškem in na Angleškem, življenjsko pot pa je sklenil v rojstnem kraju Pieve di Soligo na Beneškem.

Ljubljanski trgovec in v umetnosti razgledani Tirolec Jakob Schell von Schelenburg (živel v Ljubljani že pred 1684 in do smrti 1715) si je v stari frančiškanski cerkvi, ki je stala na prostoru današnje osrednje tržnice v Ljubljani, dal v Križevi kapeli urediti družinsko grobnico zase in za ženo Ano Katarino (kasneje sta se zakonca odločila za zadnji počitek pri ljubljanskih uršulinkah). Leta 1694 je za omenjeno kapelo naročil Križev oltar, v katerega so vstavili Belluccijevo sliko Pietà. Za izvedbo marmornega oltarja se v pogodbi omenja »primo Mastro di Venetia«, za katerega se je pred kratkim izkazalo, da je to bil Paolo Callalo (1655–1725). Po ukinitvi samostana je bil oltar leta 1787 prodan v Hrenovice pri Postojni, kjer precej preurejen stoji še danes.

Precej pred selitvijo oltarja je bila Belluccijeva slika ok. leta 1740 iz neznanega vzroka zamenjana z varianto Pietà Valentina Metzingerja, toda pri selitvi oltarja je ta ostala pri ljubljanskih frančiškanih. Ugled Belluccijeve slike pa potrjuje kopija, ki jo je za neznanega naročnika še pred Metzingerjevo ponovitvijo izvršil Giulio Quaglio v času, ko je poslikal ljubljansko stolnico. Za detroniziranim Belluccijevim platnom se je izgubila sled, in šele na začetku prejšnjega stoletja se omenja v Šmarju na Dolenjskem, leta 1935 pa je kot anonimno delo slika prišla v Narodno galerijo. Sprva pripisana Quaglievemu čopiču se je po restavratorskem posegu in slogovnih analizah izkazala za delo Benečana Belluccija. V sedanji stalni zbirki Narodne galerije pa je ena izmed najzanimivejših »novih« pridobitev razširjene postavitve.

Prim. : M. Klemenčič, E. Lucchese, F. Šerbelj, Pietà Antonia Belluccija za Schellenburgov Križev oltar pri ljubljanskih frančiškanih, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 52, 2016.

Avtor
Ferdinand Šerbelj