Odstiranja, junij 2016

Opis razstave

Odstiranja, junij 2016 - Gvidon Birolla (1881−1963): Dama v vijolični obleki

Letos mineva 135 let od rojstva slikarja in ilustratorja Gvidona Birolla. Bil je soustanovitelj Vesne, umetniškega društva slovenskih in hrvaških dijakov in študentov, ki je začelo delovati na Dunaju leta 1902, formalno pa je bilo ustanovljeno 9. maja 1903. Že leta 1904 se je z drugimi vesnani triindvajsetletni Birolla udeležil Prve jugoslovanske razstave v Beogradu.

Leta 1906 je Birolla absolviral študij na dunajski Akademiji za upodabljajoče umetnosti v razredu prof. Christiana Griepenkerla (1836−1916). Zatem se je vrnil domov ter ustvarjal v Škofji Loki in v njeni okolici do leta 1917, ko se je po bratovi smrti odločil sprejeti vodenje družinskega podjetja − apnenice v Zagorju ob Savi oziroma v Kresnicah – in opustil slikarstvo. K umetniškemu izražanju se je vrnil šele v poznih tridesetih letih 20. stoletja; zvest je ostal svoji likovni govorici iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja in do konca življenja večinoma variiral podobe, ki so nanj naredile močan vtis v mladostnih letih.

V umetnostnem fondu Narodne galerije hranimo 149 risb in akvarelov ter 16 oljnih slik Gvidona Birolla. Med oljnimi slikami so štirje portreti: Portret redovnice (dat. 1900), Ivan Grohar, Feliks Birolla in Antonija Birolla. Feliks in Antonija Birolla sta slikarjeva starša; slovenski impresionistični slikar Ivan Grohar (1867−1911) pa je rad prihajal v Birollov atelje v Škofji Loki in kakor kažejo njuna dela, sta skupaj slikala tudi po loški okolici.

Poleg likovnih del Gvidona Birolla v Narodni galeriji hranimo tudi del slikarjevega osebnega arhiva. Med dokumenti se nahajata dva celopostavna ženska portreta: fotoportret (albuminska fotografija, 9,2 x 5,7 cm) iz fotoateljeja Ed. Lichtensterna v Trstu in Dama v vijolični obleki, sprva označena kot miniatura v gvašu. V zvezi z zadnjo smo pred nedavnim v Narodni galeriji prišli do novih spoznanj: konservatorka-restavratorka Tina Buh je odkrila, da imamo pri Dami v vijolični obleki opraviti s koloriranim fotoportretom (8,6 x 5,7 cm) in da je Gvidon Birolla dvojnik fotografije iz tržaškega Lichtensternovega fotoateljeja obrezal in preslikal. ‒ S pomočjo še živečih slikarjevih sorodnikov smo preteklo leto upodobljenko identificirali kot Antonijo Birolla (roj. Šink) − slikarjevo mater. Vijolična obleka, v kateri je bila Antonija upodobljena, je leta 2003 po besedah zdaj že pokojne slikarjeve sorodnice še obstajala, pred približno desetimi leti pa so jo zaradi dotrajanosti zavrgli.

Materin portret v olju je ohranil držo upodobljenke s fotoportreta. Slikar je mater "preoblekel" v modro obleko enakega kroja in jo prestavil iz ateljeja v sobo loškega stanovanja: desna roka ji počiva namesto na novobaročni mizici z dvojno volutasto oblikovanimi nogami iz tržaškega fotoateljeja na diskretno okrašenem predalčniku z novobaročnim podnožjem, na njem stoji dragocena večsteberna hišna ura, na steni nad predalčnikom pa visi doprsni možev oziroma očetov portret; skozi okno, pred katerega je portretiranka postavljena, seže pogled mimo uršulinske cerkve do Loškega gradu.

Gvidon Birolla je predstavil mater v domačem okolju, v njeni rojstni Škofji Loki. Enako je ravnal pri upodobitvi očeta. Fortunat oziroma Feliks Birolla je bil po rodu pol Italijan, pol Hrvat, doma iz istrskega Pazina. Sin ga je domnevno upodobil po fotografski predlogi, saj je oče umrl že leta 1884, ko je bil Gvidon star tri leta. Slikar je portretiranca postavil v odprto kamnito zidano lopo, po kateri se pne vinska trta z zrelim grozdjem; v daljavi ozadja vidimo strnjeno kamnito mesto na griču, domnevno očetov rojstni Pazin. Očetove obrazne poteze na celopostavnem portretu, ki je enakih mer kakor materin (30 x 29,5 cm), pa zasledimo tudi na že omenjenem naslikanem doprsnem portretu nad predalčnikom na celopostavnem oljnem portretu Antonije Birolla.

Avtorica
Mojca Jenko

2. junij−31. avgust 2016
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana