Odstiranja: Jurij Šubic

Opis razstave

Odstiranja: Jurij Šubic - Vrtnar in impresija romantičnega življenja v realizmuNovi vrtnar je bil mladenič, ki je nosil dolge lase, zvezane s trakom križno preko glave, da ga niso motili. Hodil je po potki z napolnjeno škropilnico in iztegnjeno prosto roko, da je uravnotežil breme. Previdno in počasi je zalival rastline kapucink, kot da bi nalival belo kavo. Na tleh, ob vznožju rastlinic se je raztezal temen madež. Ko je postal velik in zemlja razmočena, je dvignil škropilnico in se premaknil k drugi rastlini. Izgledalo je, da uživa v miru. (Italo Calvino: Adam nekega popoldneva, zbirka Pripovedi) Jesen leta 1882 je Jurij Šubic (1855-1890) preživel v Normandiji, v gosteh pri družini slikarja Gabriela Desrivièresa. Tam je ustvaril vrsto krajinskih, žanrskih in portretnih slik, med katerimi je nastala tudi majhna slika Vrtnar, kjer si te vsebine podajajo roke. »Šubic se je - pod vplivom neposrednega stika z naravo - zavedel, da je slikanje pompoznih zgodovinskih kompozicij, ki so nastajale v pariških ateljejih, in s katerimi je bil tedaj čez glavo zaposlen, v bistvu zlagana stvar in, da je prava umetnost le izraz neposrednega umetniškega stika z naravno resničnostjo. « (Stane Mikuž) S tem je »Jurij Šubic prvi prinesel v našo umetnost sončno luč in pripeljal naše slikarstvo do tiste stopnje, s katero je ustvaril izhodišče novi umetniški generaciji. « (France Stele) Na sliki majhnega formata se pred nami odvije ljubek, romantičen prizor, na katerem deček vrtnar obrezuje vrtnice. Pod njegovimi nogami se vije potka, ki se zaključi z zidom in v nas prebudi občutke zaprtega, varnega prostora, kljub temu, da se dogaja na prostem. Nad njim in okoli njega se bohoti pozno pomladno zelenje, v ozadju se svetlika košček neba. Hitre poteze čopiča nam razkrivajo slikarjevo željo po čim skrbnejšem in natančnem posnetku dogodka, ki je v svoji življenjskosti minljiv, a večen s svojo vsebino. Razkriva nam, da resničnost lahko doživljamo tudi eterično in romantično. V svetu umetnosti ločimo med romantiko in realizmom, saj gre za dva tokova umetnosti, ki se med seboj močno razlikujeta. Romanticizem gleda v preteklost in opeva čustva, realizem pa to prekine, se osredotoča na sedanjost in skuša preseči ta čustveni naboj romantičnega pogleda. Vsakdan pa je lahko siv in turoben ali pa svetal in veder. In, ko se naslika tak trenutek, se zdi, da se je realizem srečal z romantiko. Kot se je zgodilo z vrtnarčkom, ko je v trenutku slikarjevega vsakdana, njegovega resničnega sveta, ujel nostalgično impresijo. Avtorica Sara Müller Predstavitev: četrtek, 1. september, ob 18. 001. september – 5. oktober 2022Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana