Odstiranja: Lojze Dolinar

Opis razstave

Odstiranja: Lojze Dolinar - FavniKipar Lojze Dolinar (Ljubljana, 1893 – Ičići pri Opatiji, 1970) je avtor realističnih monumentalnih del, tako prostostoječe kot arhitekturne plastike. Njegov bogati opus se slogovno giblje od akademskega realizma, simbolizma, secesije in slikovitega impresionističnega in neobaročnega načina, vse do ekspresionističnega kiparstva in programskega socialističnega realizma. Njegove portrete, akte in dinamične figuralne kompozicije, zasnovane v kontrastu med gladko in grobo obdelavo površine, zaznamujejo neproporcionalne telesne dimenzije. Po študiju pri profesorju Josephu Müllnerju na dunajski in kratkotrajnem študiju na münchenski akademiji je Lojze Dolinar nato med letoma 1912 in 1917 bival v Ljubljani. V tem obdobju so v njegovem ateljeju nastali portreti pomembnih osebnosti iz slovenskega kulturnega življenja. Med vojno je bil vpoklican, leta 1920 pa je za nekaj mesecev odšel v New York ter potoval po Italiji in v Pariz. Po prvem večjem naročilu iz Beograda se je usmeril v arhitekturno kiparstvo. Leta 1932 se je preselil v jugoslovansko prestolnico, kjer je bil na tamkajšnji akademiji leta 1949 imenovan za rednega profesorja za kiparstvo. V Beogradu se je uveljavil kot avtor številnih javnih naročil. V kiparjevem opusu pa je tudi vrsta manjših intimnih plastik, med katere sodita kipca Favn in Favna. Kipa izvirata iz največje zasebne zbirke Dolinarjevih del, ki je bila last gospodarstvenika, založnika in zbiralca Čeha Huga Uhliřja. Na svojem gradu Ruda (Loka pri Zidanem Mostu) je imel Uhliř bogato zbirko slik in plastik večino domačih umetnikov, a ker so dvorec med drugo vojno požgali, je bil velik del zbirke uničen. Lojze Dolinar je med svojimi trinajstimi deli na XIV. umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu, razstavil tudi obe obravnavani mali plastiki takoj po nastanku leta 1917. Pričujoče ljubke novobaročne figure debelušnih otroških stoječih favnov je kipar napravil v času, preden je bil leta 1917 mobiliziran v Judenburg. Med vojno ni bilo javnih naročil, zato se je umetnik posvečal mali plastiki. Primerljivo njegovo delo v zbirki Narodne galerije je kipec Deček s čebelico, ki je bil na XV. umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1918 naslovljen V strahu. Predstavlja ljubko novobaročno otroško figuro debelušnega dečka, ko se je v strahu pred čebeljim pikom nagnil nazaj in si z desnico, na katero je ravnokar sedla čebelica, poskuša zaščititi obraz. Mali baročno bohotni kipci plastično sočnih favnov, puttov, dečkov, so bili motivi, katerim se je kipar rad posvečal. Predvsem je figurice postavljal v različne poze, s katerimi se je poizkušal v predstavljanju čustev, npr. strahu, veselja, bahaštva, radoživosti ali hudomušnosti. Takšne figuralne kipce s priljubljeno motiviko je občinstvo v obdobju manjše kupne moči namreč zvesto kupovalo za krasitev svojih domov. Avtorica Mateja Breščak Predstavitev: četrtek, 6. oktober, ob 18. 006. oktober–2. november 2022Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana