Odstiranja: Matej Sternen in restavriranje Celjskega stropa v letih 1926 in 1927

Opis razstave

Celjski strop sestavlja enajst slik, poslikanih v tehniki tempere na platnu, njihova skupna površina znaša skoraj 143 m². Je edini primer profanega iluzionističnega slikarstva na Slovenskem iz okoli leta 1600, avtor poslikave je še vedno neznan. Poslikavo je najverjetneje naročil grof Janez Ambrož Thurn-Valsassina (1537–1621). Zadnje raziskave vedno bolj potrjujejo, da je edini še in situ ohranjeni strop svoje vrste v širšem evropskem kulturnem prostoru. Po naključju je bil odkrit leta 1926 pod mlajšim platnenim stropom med obnovo dvorane Stare grofije (Grofije) v Celju. France Stele je leta 1929 objavil prvo izčrpno, slogovno poglobljeno študijo o Celjskem stropu in njegov nastanek umestil v začetek 17. stoletja. Prepoznal je starejše grafične predloge za motive posameznih slik ter jih vsebinsko in ikonografsko opredelil. Motivno strop sestavlja osrednje polje z iluzionistično arhitekturo s pogledom v odprto nebo, ki ga na daljših stranicah obdajajo prikazi štirih letnih časov. Na vsaki od krajših stranic je upodobljen po en prizor bitke med Latinci in Trojanci, v vogalnih poljih pa so upodobitve štirih mitoloških napadalcev neba: Ikarja, Iksiona, Faetona in Tantala. Natančnega datuma odkritja ne poznamo, lahko pa s pomočjo ohranjenih dokumentov približno rekonstruiramo dogodke od maja 1926 do novembra 1927, ko so restavriran strop vrnili na svoje mesto. Celjski mestni magistrat je v pismu 19. maja 1926 prosil konservatorja Franceta Steleta, naj si pride ogledat poslopje Grofije in da »potrebna navodila za njegovo rekonstrukcijo«. Stele si je dvorano v Grofiji ogledal drugega junija 1926, nato je v pismu Mestnemu magistratu v Celju podal smernice za restavriranje in svetoval, naj odstranijo: »Vmesni plafond, ki zakriva stari plafond v porotni dvorani /…/«; v nadaljevanju je predlagal, naj restavriranje »dragocenih slik« prevzame »restavrator akademični slikar Mat. Sternen«. Sternen je 3. julija 1926 zapisal analizo stanja, iz katere med drugim izvemo, da je v preteklosti zamakala streha, da so slike močno umazane in zakajene, da je ponekod platno strohnelo in odpadlo in so ga morali pred mnogimi leti že »podložiti z drugim platnom«. Izrisal je skico stropa in položaj motivov, predlagal je način restavriranja slik in ocenil, da bodo restavracijski stroški znašali 50. 000 din. Takratno stanje odlično prikazujejo tudi fotografije, ki so nastale pred restavriranjem. V Celju je bila 19. julija sklicana devetnajstčlanska komisija, ki je opravila »komisijonelen ogled na licu mesta«, in na redni javni seji 21. julija potrdila Sternenovo ponudbo in za restavriranje odobrila znesek 60. 000 din. Svoje pozitivno mnenje o predlogu restavriranja je podal tudi Ivan Zorman. Poslikana stropna platna so začeli snemati in prenašati v Celjski dom 29. novembra 1926, iz zapisa z 2. decembra 1926 izvemo, da sta bila takrat snemanje in transport slik v Celjski dom zaključena. Sternen se je restavriranja slik lotil pozimi leta 1926 in ga zaključil jeseni 1927. Obnoviti in konservirati je bilo treba tudi leseno dekorativno in nosilno konstrukcijo, ki je poslikana platna povezovala, jim zagotavljala pravilno obliko ter oporo. Za to delo je bil angažiran celjski podobar in pozlatar Miloš Hohnjec. Pozitivno strokovno oceno opravljenega dela ter nasvete za pravilno ureditev dvorane sta pred zaključkom del podala France Stele in arhitekt Jože Plečnik. Matej Sternen in Miloš Hohnjec sta svoje delo končala do 25. oktobra 1927, ko je bila dvorana v Grofiji pripravljena za namestitev slik nazaj na strop. Celjski strop je eden redkih monumentalnih spomenikov na Slovenskem, na katerem so se do danes ohranili Sternenovi restavratorsko-konservatorski posegi, ki so pred skoraj sto leti v ključnih točkah sledili smernicam sočasne restavratorsko-konservatorske stroke in še vedno služijo svojemu namenu – ohranjanju in celoviti prezentaciji spomenika. Avtorica Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Predstavitev: četrtek, 5. januar 2023, ob 18. 005. januar – 1. februar 2023 Narodna galerija Prešernova 24 1000 Ljubljana