Odstiranja: Matej Sternen kot pionir in vodilni slovenski restavrator prve polovice 20. stoletja

Opis razstave

Restavratorska dejavnost Mateja Sternena (1870−1949) se je razvijala vzporedno z njegovim umetniškim ustvarjanjem, saj je v več kot petdesetih letih svojega aktivnega delovanja v Sloveniji in v tujini odkril in restavriral številne spomenike stenskega slikarstva, slike na platnu in tabelne slike. Čeprav je bilo njegovo restavratorsko delovanje po njegovi smrti v večji meri prezrto, mu danes kot vodilnemu slovenskemu restavratorju prve polovice 20. stoletja upravičeno pripisujemo pionirsko vlogo na tem področju. Njegovo delo predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju dediščine na Slovenskem, saj je deloval v obdobju, ko se je razkrivala glavnina spomenikov srednjeveške umetnostne ustvarjalnosti, obenem pa so njegovi posegi pomembni pričevalci začetkov domače konservatorsko-restavratorske stroke. "Včasih je ta del svojega poklica kar nejevoljno zavračal, češ, šlo je pač za kruh in da ni bilo treba tratiti sil v brezdelju. Vseeno pa je bil z vsem srcem tudi pri tem poslu, ki mu je bil, kadar je bil problem zanimiv, naravnost strastno vdan. Ugajalo mu je tudi, ker se je delo vršilo največ v poletnih mesecih in mu je življenje na deželi nadomestilo letovišče; imel je zaslužek, zraven pa je lahko tudi zase delal. " (France Stele) Sternen je prvič restavriral okrog leta 1895 in kmalu zatem začel delati za dunajsko Cesarsko-kraljevo centralno komisijo za raziskovanje in ohranjanje stavbnih spomenikov. Po ustanovitvi Deželnega konservatorskega urada za Kranjsko, katerega vodenje je leta 1913 prevzel umetnostni zgodovinar France Stele (1886−1972), je Sternen vse do druge svetovne vojne izvajal številne naloge odkrivanja in restavriranja stenskih poslikav in slik. V sodelovanju s hrvaškim konservatorjem Ljubom Karamanom (1886−1971) je med letoma 1926 in 1932 odkrival in restavriral stenske poslikave, slike in tabelne slike tudi po Dalmaciji, od tridesetih let dalje pa je deloval tudi kot prvi restavrator slik za Narodno galerijo v Ljubljani in se posvetil restavriranju njene obsežne stalne zbirke. Danes mu z gotovostjo lahko pripišemo posege na več kot sedemdesetih spomenikih s stenskimi poslikavami ter na nekaj več kot sto umetninah na lesu in platnu, vendar seznam še ni dokončen; niti ni znano, koliko posegov je opravil za privatne naročnike. Pri delu je bil Sternen neutruden, imel je močno delovno disciplino in obsežno tehnično znanje, ki se je skozi prakso še okrepilo, obenem pa je neprestano študiral in eksperimentiral, znal se je vživljati v starejšo umetnost in se ji prilagajati. Delo na umetninah je opravljal z odgovornostjo in spoštovanjem do dediščine preteklosti ter v tesni navezavi s konservatorjem Francetom Steletom, ki je domače spomeniško varstvo osnoval na temeljih dunajske umetnostnozgodovinske šole z jasnimi metodološkimi pristopi k spomenikom. Pod njegovim vplivom je Sternen restavriral po tedaj sodobnih načelih spomeniškega varstva, usmerjenega v konserviranje in preučevanje avtentičnih spomenikov z njihovim izvirnim gradivom ter v obvezno razlikovanje med originalom in restavriranimi dodatki (kar je vodilo denimo v nevtralno toniranje poškodb). Velik pomen je imelo tudi podrobno dokumentiranje pred začetkom restavratorskih posegov in po njih, o čemer pričajo tudi v arhivih ohranjena Sternenova izčrpna poročila s fotografijami, risbami in detajlnimi opisi stanja umetnin pred posegom ter z navedbami metod ter materialov, ki jih je pri restavriranju uporabljal. Avtorica Ajda Mladenović, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center Predstavitev: četrtek, 8. december 2022, ob 18. 001. december 2022 – 4. januar 2023Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana