Odstiranja: Matevž Langus

Opis razstave

Odstiranja: Matevž Langus - Sv. Marija Magdalena, 1846Marija Magdalena velja za prvo ženo, ki je sledila Jezusu in mu služila. Bila je priča Jezusovemu križanju, snemanju, polaganju v grob in vstajenju ter prva, ki je blagovest sporočila učencem. Od zmote papeža Gregorja Velikega naprej je bila označena za grešnico. Matevž Langus (Kamna Gorica, 1792 – Ljubljana, 1855) je vsaj osemkrat naslikal podobo sv. Marije Magdalene. Med ženskimi svetnicami je bila Marija Magdalena po pogostosti slikanja takoj za materjo Marijo. Večina Langusovih upodobitev sledi ikonografski tradiciji, ki je Mariji Magdaleni določila vlogo grešnice in spokornice. Znana so tri taka njegova dela, na katerih je svetnico predstavil samostojno, vsaj petkrat pa jo je vključil v mnogofiguralne prizore križanja ali Marijinega vnebovzetja. Poznamo intimnejše izvedbe v olju in monumentalnejše v fresko tehniki ter pripravljalne risbe z grafitom v skicirkah. Vse to kaže na močno zasidranost svetničine podobe v Langusovem opusu, v različnih naročniških krogih in tudi v splošni kolektivni zavesti prve polovice 19. stoletja. V Narodni galeriji hranjena slika Marije Magdalene (NG S191) iz leta 1846 je med Langusovimi upodobitvami skesane grešnice najbolj emocionalno izpovedna. Zabuhel solzni obraz, v ekstazi rahlo odprta usta, navzgor obrnjene oči in senzualno slikanje preko roke in dekolteja razpuščenih las, nas spomnijo na Magdalenine podobe Guida Renija (1575– 1642), bolonjskega baročnega slikarja. Reni je izoblikoval značilni tip zamaknjene svetniške figure s pogledom, uprtim v nebo, posebej vplivne so postale Marijine in Magdalenine upodobitve. V skladu z navodili eksegetov protireformacije in s tridentinskim odlokom o svetih podobah je prepoznal idealni ženski lik kot utelešenje lepote in popolnosti v podobah Marije Magdalene. Naslikal je kakih ducat Magdaleninih podob. Vsem je skupna idealizirana čutnost mlade svetnice, razlikujejo pa se v detajlih drže rok, pogleda, izreza in ozadja. Renijeve Magdalene tako izražajo predano molitev, poglobljeno kontemplacijo ali duhovno ekstazo. Langusova galerijska slika Sv. Marija Magdalena se kompozicijsko in barvno še najbolj naslanja na Renijevo sliko Sv. Magdalena v molitvi, ki je bila do leta 1897 v pariškem Louvru, danes pa je hranjena v Muzeju lepih umetnosti v Quimperju. Tako kot na Renijevi je tudi na Langusovi sliki Magdalena predstavljena pred skalnim zavetjem, v naravi. Če je Renijeva Magdalena odeta v sicer bogato nagubano, pa vendar preprosto ogrinjalo, je Langus svetnici naslikal sodobna oblačila. S svetničinimi poudarjenimi solzami in pomenljivo razprostrtimi lasmi je Langus stopnjeval čustveno izraznost do roba patetike in sliki dodal več spokorniških konotacij. Od ustaljenih atributov je Magdaleni naslikal lobanjo v desnici, kot opozorilo na minljivost, ter posodo za maziljenje v ospredju na desni, v ozadju pa križ. Pogrešamo svetniški sij in tudi sicer deluje Magdalenina podoba precej profano, kar daje misliti, da je bila slika namenjena zasebni pobožnosti. Tak sklep podkrepi tudi primerjava s strožje predstavljeno Magdaleno na Langusovi sliki, ki krasi menzo stranskega oltarja v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba v Kamniku. Za redovno, pridigarsko okolje je bila primerna le spodobno oblečena svetničina podoba, ki vključuje tudi nimb, knjigo in bič. Obe omenjeni oljni sliki pa sta redukciji freske, ki jo je Langus ok. leta 1841 naslikal v ladji župnijske cerkve sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro. Tamkajšnja celopostavna sv. Magdalena v molitveni zamaknjenosti sredi skalnate pokrajine je osrednja figura velikopotezno zasnovanega slikanega iluzionističnega oltarja. Freska sodi med Langusova najzgodnejša tovrstna dela, ki jih je programsko podprl takratni ljubljanski knezoškof Anton Alojzij Wolf (1782−1859) kot del strategije za dosego cerkvene prenove. Ob posvetitvi šmarske cerkve leta 1841 je škof finančno podprl prav fresko poslikave oltarjev. O pomembnosti naročila pričajo tudi risbe v Langusovi skicirki NG G 137. V njej najdemo več kompozicijskih skic in barvnih zabeležk, ki so bile slikarju v pomoč pri snovanju freske, pa tudi obeh kasnejših oljnih slik sv. Magdalene. Avtorica Kristina PreiningerPredstavitev: četrtek, 2. september, ob 18. 00 2. september–6. oktober 2021 Narodna galerija Prešernova 24 1000 Ljubljana