Odstiranja: Matevž Langus (1792–1855)

Opis razstave

Odstiranja: Matevž Langus (1792–1855) - Sv. Jurij, 1854Matevž Langus, čigar 230-letnico rojstva bomo obeležili 9. septembra letos, je večkrat naslikal podobo sv. Jurija. Mestnega patrona je vključil na fresko v kupoli ljubljanske stolnice. Naslikal ga je deloma po baročni iluzionistični predlogi Giulia Quaglia. Ohranili sta se še dve oljni oltarni sliki, ki kažeta na dvoje virov, iz katerih je zajemal Langus. Na starejšo baročno predlogo se je slikar oprl, ko je leta 1848 slikal Sv. Jurija v boju z zmajem za glavni oltar v župnijski cerkvi v Šturjah pri Ajdovščini. Kopiral je vplivno delo Martina Altomonteja iz ljubljanske križevniške cerkve, ki predstavlja sv. Jurija na konju v baročno razgibanem spopadu z zmajem. Šest let mlajša Langusova slika Sv. Jurija iz zbirke Narodne galerije pa se v dobršni meri naslanja na sliko njegovega sodobnika Philippa Veita (1793–1877). Berlinski mojster, ki ga prištevamo med ključne slikarje Nazarence, je v času svojega delovanja v Frankfurtu, leta 1833 naslikal sv. Jurija za oltar v severni stranski kapeli v cerkvi sv. Jurija v Bensheimu. Ohranjena je tudi Veitova risba s svinčnikom, Jiří Döbler (1788–1845) pa je motiv že leta 1837 prenesel v bakrorez. Veitov Sv. Jurij sodi med tiste frankfurtske slike, ki so jih sodobniki hvalili kot preproste, lepe in pobožne. Veitova različica triumfalno-kontemplativne Jurijeve predstavitve nam kaže odmeve renesančne Rafaelove umetnosti, hkrati pa opozarja še na drugi božanski vir, iz katerega so črpali nemški slikarji Nazarenci, to je bil Albrecht Dürer. Langusova slika sv. Jurija je precej večja od Veitove. Langus je v celoti povzel postavitev svetnika, z dvignjeno desno nogo ob zmaju, opirajoč se na sulico s praporom. Tudi mil mladostni obraz, Jurijev oklep, vrhnje oblačilo, naglavna oprava, sablja in ščit so natančno povzeti po nemškem vzorniku. V kompoziciji je na desni ohranil kraljevo hči v molitvi, zgoraj pa je dodal angelsko spremstvo na poudarjenih oblakih. Razgibal in razširil je skalnato pokrajino, v ospredju dodal zemeljski pas, v ozadju pa silhueto gradu. Čeprav barvno odstopa od vzora –najvpadljivejša sprememba je Jurijevo živahno rdeče oblačilo –, lahko tudi na Langusovi sliki prepoznamo značilno nazarensko barvno paleto. Po Veitu povzeta kompozicija in značilni kolorit z rahlo melanholičnimi razpoloženjskimi poudarki odražajo Langusovo poznavanje in uporabo modernih nazarenskih smernic. V Langusovi skicirki najdemo še skico za sliko, narisano najverjetneje po grafični predlogi. Velikost in oblika Langusove slike pričata, da je šlo za oltarno sliko. Narodni galeriji ob nakupu slike leta 1988 ni uspelo pridobiti natančnejših podatkov o provenienci. Oprijemljiva sled o nekdanjih lastnikih slike se je skrivala v zapiskih Franceta Steleta, ki si je leta 1929 zabeležil, da je videl Langusovo sliko sv. Jurija, podpisano in datirano z letnico 1854 v Wilsonii, Grimščice pri Bledu. Tu je bila slika še leta 1950 v umetniški zbirki dr. Ivana Švegla. Ali lahko nastanek slike povežemo z diplomatom in politikom, baronom Josefom Schweglom (1836–1914), ki je leta 1859 kupil dvorec Grimščice in je bil rojen v Zgornjih Gorjah, kjer so v župnijski cerkvi sv. Jurija v letih 1853 in 1854 naredili nov oltar, ostaja zaenkrat še mikavna predpostavka. Avtorica: Kristina PreiningerPredstavitev je danes, v četrtek, 7. aprila 2022, ob 18. 00 odpovedana. Nov termin še sporočimo7. april – 4. maj 2022Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana