Odstiranja, oktober 2014

Opis razstave

Odstiranja, oktober 2014 - Alojzij Repič: Mirko in Zofija

Leta 2012 je Narodna galerija od zasebnega lastnika odkupila mavčni doprsni dvojni otroški portret kiparja Alojzija Repiča (Vrhpolje pri Vipavi, 1866 – Ljubljana, 1941), ki je datiran z letom 1919 in označen z napisom Mirko / Zofija. Ob nakupu identiteta upodobljencev ni bila poznana. Opus Alojzija Repiča je bogat s številnimi realističnimi portreti znamenitih osebnosti iz slovenskega kulturnega življenja, v zgodovino kiparskega ustvarjanja na Slovenskem pa se je umetnik zapisal predvsem kot pedagog. Od leta 1905 pa do upokojitve leta 1931 je bil profesor za modeliranje, rezbarstvo in figuralno plastiko in vodja kiparskega oddelka na umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani. Iz njegove šole so izšli mnogi ugledni slovenski kiparji, kakor so Lojze Dolinar, France Gorše, brata Boris in Zdenko Kalin, France Kralj, Ivan Napotnik, Frančišek Smerdu, Ivan Povirek, Božo Pengov, kiparjev sin France Repič in drugi. Ustvarjal je v okvirih akademskega realizma, navezujoč se na zglede renesančnega in klasicističnega kiparstva, ki so ustrezali okusu tedanjega meščanskega sloja.

Med raziskovanjem identitete upodobljenih otrok se je pokazalo, da od petindvajsetih plastik, ki jih je Repič razstavil v Jakopičevem umetniškem paviljonu v Ljubljani leta 1924, tri dela niso bila naprodaj, kakor navaja katalog, in med njimi je plastika z naslovom Dr. Drgančeva otroka. Dr. Franc Derganc (Semič, 1877 – Ljubljana, 1939) je bil zdravnik, kirurg, ki je od leta 1911 vodil prvi kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Z Repičem sta se domnevno spoznala že na Dunaju, kjer je kipar po študiju ostal do leta 1902, dr. Derganc pa je naslednje leto promoviral na tamkajšnji medicinski fakulteti. Francu Dergancu se je v zakonu rodilo sedem otrok – štirje fantje in tri dekleta, med njimi tudi Mirko in Zofija, torej otroka, ki sta z napisom označena na naši plastiki. Dr. Mirko Derganc (Ljubljana, 1914–1981) je bil začetnik plastične kirurgije pri nas, pozneje tudi eden od Titovih osebnih zdravnikov, Zofija Derganc (Ljubljana, 1916–1990) pa je bila diplomirana farmacevtka.

V slovenski umetnostni dediščini je med kiparskimi uresničenji dvojnih otroških portretov najbolj znana Bernekerjeva marmorna upodobitev Zdenke Vidic s prijateljico Miro Ban (ok. 1907), od slikarskih pa pritegne pozornost Kobilčin nežni pastelni Portret Nade in Nevenke Šlajmer, imenovan tudi preprosto Sestrici (1906). Doprsje Dergančevih otrok, petletnega Mirka in njegove dve leti mlajše sestrice Zofije, ki kakor prej omenjeni deli, sodi med intimna zasebna naročila, pomembno dopolnjuje ne le Repičev opus v kiparski zbirki Narodne galerije, temveč tovrstno tematiko v galerijskem fondu nasploh.