Odstiranja, oktober 2016

Opis razstave

Odstiranja, oktober 2016 - Frančišek Smerdu: Ležeča z vencem

Leta 2012 je Narodna galerija prejela sedemintrideset plastik kiparja Frančiška Smerduja (Postojna, 1908 − Ljubljana, 1964) v mavcu in v glini. Podarila jih je kiparjeva hči, akademska kiparka Mojca Smerdu. Na podlagi darilne pogodbe bo Narodna galerija ob 110. obletnici rojstva Frančiška Smerduja v letu 2018 pripravila razstavo in izdala strokovni katalog podarjenih plastik. Od prevzema dalje poteka njihovo restavriranje.

Frančišek Smerdu je leta 1927 končal šolanje pri Alojziju Repiču na kiparskem oddelku obrtne šole v Ljubljani in se leto pozneje vpisal na zagrebško akademijo. Končal jo je leta 1932 in opravil še kiparsko specialko pri Ivanu Meštroviću, ki je – poleg učitelja za kiparstvo v kamnu, Frana Kršinića – nanj tudi najbolj vplival. Leta 1946 je Smerdu postal profesor na novoustanovljeni ljubljanski likovni akademiji in tam poučeval do smrti. Bil je član Neodvisnih, leta 1937 ustanovljene skupine umetnikov, ki so skupaj razstavljali in v kiparstvu uveljavljali predvsem figuraliko, zasnovano na tradicionalnem realizmu in oplojeno z modernističnimi tendencami. Po vojni je Smerdu sprejemal tudi javna naročila (Spomenik Ivanu Cankarju na Rožniku, 1948, Ilegalec v Ljubljani, 1952, Spomenik Francetu Prešernu v Kranju, 1952), a najpomembnejša ostaja njegova mala plastika v žgani glini, bronu in kamnu.

Smerdu se je najpogosteje izražal v poetičnih in izčiščenih ženskih likih. Leta 1957 so nastali štirje ženski akti za opremo stopnišča v ljubljanski Festivalni dvorani (Pionirski dom, Center za kulturo mladih): Ležeča z masko, Ležeča z grozdjem, Ležeča s frulico in Ležeča z vencem. S temi dekorativnimi alegoričnimi akti nastopijo v njegovem opusu prvi znaki spreminjanja proporcev. Mehka, zaobljena in polna, gladko modelirana podaljšana ženska telesa z dolgimi vratovi, s proporcionalno pomanjšanimi glavami, s širokimi boki, z arhaičnimi obraznimi karakteristikami, nakazanimi le z nekaj potezami, s stiliziranimi dolgimi lasmi, z drobnimi gležnji na dolgih nogah in pogosto z dodanimi atributi, kakor je cvetje ali knjiga, so estetsko do skrajnosti prefinjena dela, ki tankočutno posredujejo občutek popolne potopljenosti figur v njihov notranji svet.

Razgibani mavčni model za figuro Ležeče z vencem, ki je, tako kakor preostale tri plastike iz skupine, zasnovan v duhu baročnih zleknjenih stopniščnih figur, je bil v sklopu praktičnega dela diplomske naloge Rebeke Vegelj, študentke restavratorstva ALUO restavriran leta 2014. Na kipu so bile številne odrgnine, ureznine, več vrhov izbočenih volumnov je bilo odbitih. Med posegom je bilo opravljeno čiščenje, zaradi motečega vtisa so bili odbiti vrhovi na nosu, na prsih in na prstu desne roke domodelirani. Manjkajoči prsti na obeh nogah so bili izdelani z uporabo kalupov, narejenih po bronastem kipu v Festivalni dvorani.

Za prezentacijo v galerijskem prostoru je bil kip položen na podstavek z enakim naklonom, kakor ga ima kamnita ograja stopnišča Festivalne dvorane.

Darovalki se iskreno zahvaljujemo za neprecenljivo dopolnitev kiparske zbirke Narodne galerije.

Predstavitev bo v četrtek, 6. oktobra ob 18. uri.
Vljudno vabljeni.

Na ogled v prostorih Stalne zbirke do 2. novembra.

Avtorici
Mateja Breščak
Martina Vuga

6. oktober – 2. november 2016
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana