Odstiranja, oktober 2017

Opis razstave

Odstiranja, oktober 2017 - Slika Rožnovenske Marije na Šmarni gori in skicirke Matevža Langusa v Narodni galeriji

Rožnovenska podoba Marije je v 19. stoletju dosegla vrhunec tako v številčnem pogledu kakor po številu ikonografskih različic. Zlasti po letu 1840 se množijo različice, katerih namen je bil predvsem krepiti pobožnost vernikov. Motiv rožnovenske Matere Božje je v tem času na račun starejšega nabožnega tipa Marije Zavetnice s plaščem prevzemal predvsem zavetniške poudarke. To se kaže v variantah s spodaj upodobljenimi kraji, tako da lahko govorimo kar o lokaliziranih rožnovenskih Marijah. Takšne rešitve vidimo na religioznih slikah Jožefa Tominca, Mihaela Stroja, Franza Kurza von Goldensteina in Matevža Langusa.

Največkrat se pojavljajo dvodelne slike, ki so v zgornjem delu kompozicijsko sledile protireformacijski tradiciji. Osrednjo figuralno skupino sestavljajo: v sredini na oblakih sedeča Marija z Jezuščkom v naročju, ob straneh pa sv. Dominik in sv. Katarina Sienska, ki od Marije in/ali Jezusa sprejemata vsak svoj rožni venec. Marija je navadno prikazana kot kraljica, pogosti pa so tudi imakulistični poudarki.

Opisani zasnovi sledi tudi slika v tronu glavnega oltarja priljubljene romarske cerkve na Šmarni gori. Kljub izpostavljeni legi še vedno skriva podatke o času nastanka in o avtorstvu. Morda nam lahko zgodbo o njenem nastanku pomagajo razumeti risbe iz skicirke Matevža Langusa, ki jih hranimo v Narodni galeriji. Pričevalna je podoba v skicirki NG G 137, kjer vidimo na strani 15r natančno skico za spodnji – krajinski – del oltarne slike: pogled z Grmade proti sedlu in proti vrhu Šmarne gore s cerkvijo in z romarji, ki se vzpenjajo k njej. Manjkajoči delček skice za skrajni desni pas pobočja, kjer se pot s sedla strmo dvigne in vodi mimo domačije na levi in mimo lesenega hleva na desni, najdemo v isti skicirki na strani 29r. Risba se v vseh podrobnostih sklada z naslikano krajino in vključenimi štafažnimi figurami na oltarni podobi.

Možno bi torej bilo, da je Langus s spodnjim delom vsaj sodeloval pri izdelavi oltarne slike. Zgornji figuralni del namreč ne kaže njegovih značilnosti. Ker najdemo v omenjeni Langusovi skicirki več motivov s Šmarne gore, med drugim tudi neposredne skice za freske v kupoli ladje, bi lahko nastanek oltarne slike časovno oprli na zimo 1846/1847, saj vemo, da je Langus v teh dveh letih, od pomladi do jeseni slikal freske na oboku ladje.

Šmarnogorska rožnovenska slika se tudi vsebinsko dopolnjuje s prizori na kupolni freski. Sv. Dominik, ki od Marije prejema rožni venec, s kazalno desnico očitno opozarja na šmarnogorsko cerkev in izpostavljene skupinice vzpenjajočih se romarjev. Celo za te drobne postave ugotovimo, da so oblečene v narodne noše - enako kot velike klečeče postave romarjev na freski. Ti svojo ponižnost in predanost Mariji in tradicionalni molitvi izkazujejo prav z rožnimi venci v rokah. Sporočilo oltarne slike in kupolne poslikave se tako sestavlja v vizualiziran simbolični odgovor na jožefinske in janzenistične prepovedi romanj in kaže na takrat ponovno dovoljene pobožnosti, med katerimi je na Šmarni gori osrednje mesto pripadalo rožnovenskim.

Avtorica
Kristina Preininger

5. oktober –1. november 2017
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana