Odstiranja: Restavriranje slike Francesca Fontebassa

Opis razstave

Odstiranja: Restavriranje slike Francesca Fontebassa - Sv. Ana uči Marijo bratiAvtorstvo slike je bilo zaradi slabe berljivosti signature, napisane na stopnici v desnem spodnjem delu slike, dolgo časa pripisovano različnim italijanskim slikarjem. Nazadnje jo je umetnostni zgodovinar Matej Klemenčič označil kot delo beneškega slikarja poznega baroka Francesca Fontebassa (1707–1769). Motiva Marijine matere Ane, ki hčerko uči brati, drugje v umetnikovem opusu ne zasledimo in je v tem pogledu verjetno edinstven. Oltarna slika v glavnem oltarju kapele škofjeloškega gradu, je po drugi svetovni vojni dobila mesto v uršulinskem samostanu Ajmanovega gradu v Sv. Duhu pri Škofji Loki. Polkrožno zaključena oljna slika je naslikana na izredno redko in zelo tanko platno in prav nenavadno je, da do sedaj ni utrpela večjih poškodb platnenega nosilca. Zasledimo pa veliko poškodbo barvne plasti v osrednjem zgornjem delu slike, na predelu, kjer so naslikani angeli. Slika je sedaj v Narodni galeriji v dolgoročni izposoji in bo predstavljena na baročni razstavi čez tri leta. Do takrat bomo sliko restavrirali. V daljni preteklosti so bili na umetnini opravljeni določeni popravki, ki pa so bili narejeni precej nevešče in se stilno ne ujemajo z originalno poslikavo. Lahko se vživimo v čase, ko restavratorska stroka še ni bila definirana, kot je danes, in je bila kvaliteta popravila umetnin na nivoju znanja in spretnosti lokalnih mojstrov. Neprimerno rekonstrukcijo manjkajoče originalne plasti smo se odločili odstraniti in jo nadomestiti s primernejšo. Glavna naloga restavratorjev je stabilizacija umetnine, zato sliko najprej konserviramo. Ljudje izraz konserviranje sicer pogosto povezujejo s kulinariko, v konkretnem primeru pa se nanaša na določene postopke, s katerimi restavratorji upočasnimo proces propadanja. Po začetnem utrjevanju in zaščiti slikovnih plasti smo tanko originalno platno podlepili s podpornim platnom. Slabše funkcionalen statičen podokvir smo zamenjali z novim, razteznim. Nadaljnji restavratorski postopek se prav tako ne odvija v restavraciji (dilema okoli izraza niti ni tako redka), temveč v restavratorskem ateljeju. Z lica slike smo odstranili začasno zaščito, površinsko nesnago in drugoten lak, ki je bil nanesen v času zadnjega posega. Večino originalnega laka nam je uspelo ohraniti. Previdnosti in postopnosti pri restavratorskem delu ni nikoli dovolj, še prav posebej pa moramo biti pozorni pri odstranjevanju starih kitov, retuš in preslikav. Kit in rekonstrukcija, ki smo ju odstranjevali, sta poleg poškodbe prekrivala tudi originalno plast v okolici. Naknadno naneseno barvo, ki prekriva originalno barvno plast, imenujemo preslikava. Obsežna rekonstrukcija, ki jo bomo izvedli na pomembni sliki, zahteva sodelovanje naravoslovne, restavratorske in umetnostno zgodovinske stroke. Poleg želje naročnika, način izvedbe določajo funkcija umetnine in kontekst njenega razstavljanja, ohranjenost originalne materije, primerjalno slikovno – fotografsko – gradivo in nenazadnje etika in slikarska usposobljenost izvajalca. Izdelane študije bodo vizualna podlaga za debato in nadgradnjo podobe pred posegom na originalu. Avtor Mihael Pirnat ml. Predstavitev : četrtek, 3. november, ob 18. 003. november–30. november 2022Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana