Odstiranja, september 2020

Opis razstave

Odstiranja, september 2020 - Matej Sternen in kopije po starih mojstrih

Matej Sternen (Verd, 1870 – Ljubljana, 1949) je bil izjemno širokega duha in ustvarjalno radoveden, kar je zagotovo botrovalo dejstvu, da se je izražal v različnih tehnikah. Med slovenskimi impresionisti je edini, ki je dokončal akademijo in je tudi vse življenje vzdrževal visok nivo tehnične dovršenosti v svojih delih. Sam pravi, da je poleg privlačnih motivov vedno iskal tudi tehnične probleme. Poleg oljnega slikarstva je odlično obvladal risbo in akvarel, eksperimentiral je z grafiko, sam fotografiral in se posebej navdušil nad stenskim slikarstvom.

Sternenovo odlično tehnološko znanje in želja po raziskovanju sta v tesni zvezi z njegovim restavratorskim udejstvovanjem, h kateremu na neki način sodi tudi kopistika. Sternen je bil restavratorstvu docela predan, dojemal pa ga je kot poklic, že davno preden ga je kot takega formalno utemeljil prof. Mirko Šubic. Restavratorskih nalog se je loteval z raziskovalno-slikarskega izhodišča in hkrati znal brzdati svoj ustvarjalni avtorski naboj. Z njegovo dovršeno slikarsko maniro se mu je uspelo intuitivno približati starejšim delom in vzpostaviti avtentičen vtis slikanih površin. Prizadeval si je za čim manjše rekonstrukcijske intervencije, ki so po eni strani berljive kot zgodovinski dokument, hkrati pa ne okrnijo celostnega estetskega dojemanja spomenika. Pri Sternenovem izoblikovanju takega, izjemno sodobnega restavratorskega pristopa je pomembno sodeloval dr. France Stelè (1886‒1972), s katerim sta po letu 1910 postala neločljiv konservatorsko-restavratorski tandem.

Prve restavratorske izkušnje si je Sternen pridobil ob uspešnem restavriranju fresk z Alojzijem Šubicem na Skaručni leta 1898. Nato je v naslednjih letih restavriral za Centralno komisijo za varstvo spomenikov na Dunaju, po vojni za Spomeniški urad oz. Zavod za varstvo spomenikov v Ljubljani. Skupaj s Steletom je restavratorsko deloval na celotnem slovenskem ozemlju od Kranjske do Prekmurja. Ker je imel bogate izkušnje v restavriranju fresk in štafelajnih slik, ne preseneča, da je takoj po ustanovitvi Narodne galerije tu prevzel delo restavratorja in konservatorja in bil aktivno soudeležen pri postavitvi prve galerijske stalne zbirke. V tej vlogi se je večkrat ukvarjal tudi s problematiko kopiranja, pretežno v dvajsetih letih. V Narodni galeriji tako hranimo več njegovih kopij pomembnih del iz slovenske in evropske umetnostne zakladnice iz različnih zgodovinskih obdobij in izvedenih v različnih tehnikah.

Že leta 1921 je Sternen izdelal prvi kopiji srednjeveških fresk za kasnejšo zbirko kopij gotskih fresk, ki se je skozi nekaj naslednjih desetletij postopoma dopolnjevala in s katero so odborniki Narodne galerije želeli zaokroženo predstaviti gotsko stensko slikarstvo v razstavnem prostoru. Sternen je napravil kopiji dveh pasijonskih prizorov iz stare župnijske cerkve sv. Ožbolta na Zgornjem Jezerskem: Ecce homo in Judeževa smrt (tudi Obešeni Juda). Odločil se je za čim večjo avtentičnost, zato je kopiral na podlago iz ometa v pravi fresko tehniki. Izvirna prizora sta naslikana na ladijski strani slavoloka in na podločju južne stene ob slavoloku. V tem času je Sternen tudi restavriral freske v omenjeni cerkvi. Iz Steletovega konservatorskega poročila razberemo, da sta med partijami, ki so bile rekonstruirane, omembe vredni le glavi Kristusa in Judeža v prizoru Judežev poljub. To bi utegnil biti razlog, zakaj je Sternen, najverjetneje skupaj s Steletom, za kopiranje izbral prav prizora Ecce homo (in še to le skupino s Kristusom) in Judeževa smrt, saj se je tudi pri glavni rekonstrukciji fresk v cerkvi osredotočil na obraza osrednjih protagonistov. Potemtakem bi mu kopiji za galerijo lahko služili tudi kot svojevrstna priprava oz. dopolnitev restavratorskega dela na terenu.

V času, ko je Sternen zaključeval svoje najobsežnejše freskantsko naročilo na stropu ladje in prezbiterija v ljubljanski frančiškanski cerkvi, je naslikal še dve izjemni kopiji, tokrat v tehniki tempere na leseno podlago. Leta 1936 mu je Izidor Cankar (1886­−1958) za opremo svoje diplomatske rezidence v Buenos Airesu naročil kopiji kril oltarja Sv. Boštjana, ki ga je leta 1516 naslikal Hans Holbein st. (1465−1524). Podobi svetnic Sv. Elizabete in Sv. Barbare nam vnovič pokažeta Sternenov poklon slikarski tradiciji in njegov eksperimentalni odnos do slikarske tehnike. Prevzameta nas barvno mikavna, bleščeča obravnava podrobnosti in poudarjeni obrisi, tako da imamo sprva vtis, da gledamo pristni severnjaški renesančni umetnini. Šele podrobnejši bližnji pogled nam razkrije Sternenovo slikarsko spretnost, ko uporablja sodobne prijeme za dosego učinkov tradicionalnih postopkov in tehnik.

Avtorica
Kristina Preininger

Predstavitev: četrtek, 3. september, ob 18. 00