Odstiranja: Sternenovi posegi na sliki Križanja z Marijo Magdaleno iz Brunka pri Radečah

Opis razstave

Sternenova restavratorska sled je v prvi polovici 20. stoletja zaznamovala številna umetniška dela in spomenike slovenske pa tudi nekdanje jugoslovanske kulturne dediščine. Njegov obsežni opus restavriranih oljnih slik je za zdaj celovito še neraziskan. Predstavljamo zanimiv primer njegovih posegov na signirani oljni sliki Križanja z Marijo Magdaleno (323 x 224 cm) iz cerkve Svetih Treh kraljev na Brunku, kjer je do leta 2007 krasila južni stranski oltar sv. Alojzija, sedaj pa začasno domuje v cerkvi sv. Petra v Radečah. Avtor slike je pri nas precej nepoznan poznobaročni italijanski slikar Paolo Rossini, po rodu Brescian. Brunško sliko uvrščamo v vrh njegovega ustvarjanja in jo okvirno datiramo v začetek druge polovice 18. stoletja (1760–1770). Upali bi si trditi, da jo je ustvaril v času svojega bivanja v Benetkah leta 1767, ko njegovo ime zasledimo v popisu beneških slikarjev. Ohranjena je dokumentacija prvega dokumentiranega restavratorskega posega, ki ga je na močno poškodovani sliki izvedel Matej Sternen v sodelovanju z dunajsko Centralno komisijo za raziskovanje in ohranjanje arhitekturnih in umetnostnih spomenikov ter prvim slovenskim konservatorjem Francetom Steletom. Delo je izvedel med letoma 1912 in 1921, ko je restavriranje zaključil. Predračun in program del, ki ga je na napotilo dunajske Centralne komisije iz leta 1910 pripravil že leta 1911, je leto kasneje Centralna komisija tudi odobrila pod pogojem, da delo opravi v stalnem posvetovanju z njo, pri tem retuširanje omeji na najnujnejše in se nujno izogne preslikovanju. Zahtevali so fotografijo stanja slike pred začetkom in po zaključku del. V poročilu Spomeniškemu uradu v Ljubljani 10. maja 1921 je Sternen opisal dragocene tehnološke in materialne podatke, ki pa jih ni objavil sam, ampak, kot običajno tudi za druge Sternenove restavratorske akcije, France Stele. Študija Sternen-Steletovega projekta razkriva podrobnosti o tedanjih zgodovinskih okoliščinah, razvoju spomeniškega varstva in s tem restavratorstva ter konkretne informacije o načrtovanju, financiranju in izvedbi restavratorskega dela pa tudi o posledicah končne prezentacije, ki lahko zaradi drobnih potez spremenijo pomen signature in s tem umetnostnozgodovinske obravnave. Avtorica Mateja Neža Sitar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota MariborPredstavitev: četrtek, 2. februar 2023, ob 18. 002. februar – 1. marec 2023Narodna galerijaPrešernova 241000 Ljubljana