Okras biljardne sobe

Opis razstave

Razstava predstavlja freske slikarja Josefa Mayrja, ki so jih leta 1947 sneli z ruševin dvorca Križ pri Komendi. Postavitev obiskovalca popelje v poustvarjeno podobo salona, v kasnejši literaturi imenovanega biljardna soba, ki so ga krasile Mayrjeve freske.Dvorec Križ pri Komendi je med drugo svetovno vojno utrpel požar, ki je vodil v postopno uničenje celega gradu, od katerega do danes ni ostalo praktično ničesar. Ostalo pa je nekaj snetih fresk, ki jih hranimo v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana, pa tudi v Narodni galeriji v Ljubljani.Po letnici ob slikarjevi signaturi vemo, da je bila dvorana poslikana leta 1731. S freskami jo je okrasil slikar Josef Mayr. V tem času je bil gospodar dvorca Križ pri Komendi Anton Jožef grof Auersperg (1696–1762), ki se je lotil njegove prenove in si zamislil poslikavo dvorane, ki bo poveličevala njegovo rodbino. Večjih alegoričnih in historičnih prizorov je bilo v dvorani dvanajst. Najboljši vir za preučevanje fresk so Steletovi zapiski in objavljena topografija okraja Kamnik ter Steletove in Šijančeve fotografije, ki jih hrani Informacijsko-dokumentacijski center pri Ministrstvu za kulturo RS. Med prizori, ki jih navaja Stele, najdemo fragmente, ki so preživeli požar in jih je bilo mogoče sneti, ter dele poslikave, ki si jih lahko predstavljamo zgolj po starih opisih in fotografijah.Od dveh velikih prizorov je fragmentarno ohranjen le eden – Bitka pri Sisku z Andrejem Auerspergom na konju. Nasproti bitki je bil nekoč enako postavljen prizor Poklonitev kranjskih deželnih stanov cesarju Karlu VI. leta 1728. Od štirih prizorov letnih časov sta ohranjena Pomlad (s Floro) in Jesen (z Bakhom), Poletje in Zimo pa si lahko pred oči pričaramo zgolj iz Steletovih opisov. Med vrati in koti dvorane so se nahajali štirje alegorični prizori; ohranjen je žal le eden – prizor z ženo, ki možu s plugom brizga v oči žarke mleka – Laktacija. Lahko bi šlo personifikacijo Nature, cerkve, gramatike, poezije, žarki lahko reprezentirajo božansko modrost, ki hrani heretike. Morda gre za boginjo Demetro, ki je dojila Triptolema. Drug prizor je prikazoval Endimiona, lepega pastirja ali lovca, ki ga je spečega obiskovala in poljubljala Luna oz. boginja Diana. Še dva prizora sta po Steletovih opisih sodeč pričarala dokaj frivolno baročno vzdušje. Levo in desno od glavnega vhoda v dvorano sta bila dva alegorična prizora, na srečo se je prvi, Žena s čelado in sulico, tudi ohranil in je trenutno na ogled na razstavi Barok v Sloveniji v Narodni galeriji v Ljubljani. Atributi, ki spremljajo figure, nakazujejo, da je treba pomen morda iskati v povezavi s sedmimi svobodnimi umetnostmi.Celoten pomen stenskih poslikav glavne dvorane dvorca Križ še ni razjasnjen, so pa freske po večletnem delu restavratorke Saše Snoj dokončno restavrirane in prvič skupaj razstavljene.