Onkraj beline

Opis razstave

Genius loci, neskončni prostor likovnih preiskav in hrepenenj, prostor kot priložnost za premislek o nas samih in o tistih, ki nas spremljajo. Zagonetnost procesa našega prehoda skozenj in počez, prostor, ki si ga delita čas in umetnik; prostor, v katerem iščemo sebe, svojo zgodbo, iščemo druge in njihove zgodbe, iščemo resnice, ki nas bodrijo, in tiste, ki nas nasprotno lahko zabolijo. Odkrivamo odzive na naša ustvarjalna prizadevanja, na naslikani prostor, na izklesani svet oblik in na prostor, ki nam omogoči prestop v drugega, kot možnost prehoda iz resničnosti v fantazijo, iz konkretnega v abstraktno.

Z razstavo, ki ima pomenljiv naslov Onkraj beline, prikazujemo niz različnih opredelitev in umetniških odločitev izbranih in sodelujočih likovnih ustvarjalcev in ustvarjalk, predstavnikov slikarstva, kiparstva, grafike in prostorskih postavitev. Njihovo skupno »zavzetje« galerijskega prostora z vsebinsko in formalno raznolikostjo del poudarja različnost umetniških prizadevanj sodelujočih avtorjev in vzpostavlja ustrezen dialog med njihovimi deli in priložnost za enkratno sobivanje. Omogoča nam tudi pregled nad tem, kako se v njihovih umetninah prepletajo najbolj intimne avtorske odločitve in kako se med njimi pretaka tudi energija premišljenih ustvarjalnih odločitev. Med spontanostjo nastanka in dolgoročnim načrtovanjem njihovih likovnih tvorb je med razstavljenimi izbranimi deli le tanka ločnica. V prvi vrsti je misel na popolno svobodo in avtonomijo vsakega dela, vsakega avtorja. Skupen je njihov prostor bivanja in ustvarjanja v belokranjskem okolju (enim domačija, drugim »umetniško pribežališče«), v zaokroženi pokrajini nenavadne lepote in ponekod še neokrnjenega sveta, magičnega prostora bajk in povesti, bivanja na meji med dvema kulturnima prostoroma z bogatim in razpoznavnim narodopisnim izročilom in neprecenljivo arheološko dediščino. V vse to se vrisuje umetniški sedanjik sodelujočih avtorjev, ki spaja eno in drugo, kar je bilo, kar je in kar bo ostalo kot pričevanje o njihovi ustvarjalni navzočnosti v prihodnje. Spontanost zareza v leseno matrico in odtisa na papirnatem nosilcu Jasmine Nedanovski, odsevi slikovite narave v občutljivi duši Joni Zakonjšek, pokrajina kot izhodišče za občutljivost slike Marije Rus, slika v sliki ali bogastvo iskrenih avtorefleksij Roberta Lozarja, kamen kot misel in zamisel, ki jo z dletom vkleše Boštjan Kavčič, vstop oblike in žlahtne tvarine v prostor, postavitev kot nadgradnja galerijske vsebine Tejke Pezdirc so tisti ključni momenti, na katere opozarja razstava in s katerimi jo likovni ustvarjalci ob aktualni predstavitvi lastnih del osmišljajo kot iskanje resnic onkraj beline.