Pino Poggi: Brez modrine neba je drugače

Opis razstave

Pino Poggi je umetnik, ki je ohranil kritičen odnos do družbenih problemov z vsem svojim opusom. Kot umetnik je vzel svoje poslanstvo zares in prestopil prag larpurlartizma ter se zagrizel v resnične probleme družbe spektakla.

Pino Poggi se je v rodni Genovi že zgodaj soočil z bogato italijansko kiparsko tradicijo. Po končanem študiju kiparstva na akademiji likovnih umetnosti v Genovi je nekaj časa tam tudi poučeval. Kasneje ga je pot prek Slovenije, Slovenj Gradca in Maribora, kjer je delal v ateljeju s Slavkom Tihcem, vodila v Nemčijo, najprej v München, zatem pa v Mitterfecking pri Regensburgu. V tistem času je Slovenj Gradcu, ob njegovem severnem vhodu v mesto, zapustil monumentalno skulpturo »S«. »S« pomeni svobodo, svet in/ali Slovenj Gradec.

V sedemdesetih je ustanovil gibanje Arte Utile. Ideja Arte Utile je komunikacija z mimoidočimi na ulici in umetniki. Pomeni poizkus približanja umetnosti ljudem. Arte Utile se sooča z aktualnimi problemi družbe, raziskuje družbo in namesto, da se od nje odvrača v sanjski umetniški svet, je do nje vedno angažirana in pripravljena spreminjati ustaljene družbene odnose. Arte Utile zahteva od umetnosti, da je vsestransko uporabna, da ni samo lepa, da je predvsem socialno angažirana, da poleg estetske komponente nudi ljudem tudi druge poglede.

Priprave na razstavo »Brez modrine neba je drugače« so stekle leta 1997. Razstava je prikazala 40 let aktivnega umetniškega dela Pina Poggija od klasičnega kiparstva, prek konceptualnih del, risb in skic, videov, performansov, do instalacij – environmentov. Na razstavi smo želeli poudariti predvsem Poggijeve instalacije, environmente. V prvem delu razstave smo kronološko predstavili posamezne faze umetnikovega dela od tradicionalnega kiparstva, prek knjig – objektov, risb in skic futurističnih urbanističnih rešitev, instalacij manjših dimenzij do industrijskega oblikovanja. V novem delu Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa so bile na ogled tri instalacije: »Resnica ali histerija - Zemlja v letu 1999«, »Opera concreta (Tella – comunication), Brez modrine neba je drugače« in »Impotenca (mea culpa)«, ki v obliki modelov datirajo v sedemdeseta in osemdeseta leta. Gotovo pomenijo te tri instalacije, poleg AU, ki pa jo bomo izčrpneje predstavili v naslednjih letih, največjo draž razstave »Brez modrine neba je drugače«.