Plečnik in Rothmayer

Opis razstave

Jože Plečnik in Otto Rothmayer, slovenski in češki arhitekt, sta tesno sodelovala pri prenovi Praškega gradu, med njima pa se je spletla tudi prijateljska vez. Rothmayer je svoje domovanje v Pragi, po privolitvi Plečnika, zgradil na podlagi Plečnikovega načrta za vilo Stadion, danes pa je Rothmayerjeva vila v Pragi za javnost odprt muzej, ki prinaša vpogled v življenje tega pomembnega češkega arhitekta.

Na razstavi v Plečnikovi hiši, ki so jo pripravili v praškem mestnem muzeju, je predstavljena nedavno obnovljena in zdaj javno dostopna hiša češkega arhitekta Otta Rothmayerja, tudi v primerjavi s skoraj identično vilo Stadion v Ljubljani, ki jo je zasnoval Jože Plečnik. Rothmayer – Plečnikov nekdanji študent, sodelavec in tesen prijatelj – je Ljubljano pogosto obiskoval. Plečnikov načrt za vilo Stadion je dejansko uporabil kot podlago za svojo rezidenco v Pragi, ki je bila dokončana leta 1929.

Razstavo pomembno dopolnjujejo sodobne barvne fotografije Martina Poláka, ki so hkrati poetične in realistične, ter številni zgodovinski črno-beli posnetki iz arhiva Otta Rothmayerja, na vseh pa je vila v Pragi in njen romantični vrt prikazana ne le kot arhitekturni in kulturni spomenik, temveč tudi kot kraj, kjer so arhitekt, njegova družina in prijatelji uživali bogato družabno in intelektualno življenje.

Vzor za vilo Rothmayer, ki je bila zgrajena leta 1929 v praškem predmestju Břevnov in je po nedavni prenovi sedaj dostopna javnosti, je bila leto dni starejša vila Stadion, ki jo je v bližini bežigrajskega stadiona v Ljubljani zasnoval Jože Plečnik. Slednja je bila zgrajena kot glavni dobitek na javnem srečelovu, s katerim so pri financiranju gradnje stadiona pomagali telovadnemu društvu Orel. V arhetipski volumen stavbe – preprost pokončen kvader z navpičnim cilindričnim stopniščnim stolpom (oboje je zasnovano v karseda prefinjenih proporcih) – je Plečnik umestil enojen podzemni nivo za hišne inštalacije, nad katerim sta dve nadstropji z bivalnimi prostori in vsemi potrebnimi pritiklinami. Hiša se zaključi s prizmatičnim volumnom zimskega vrta, ki se dviga nad položno dvokapno streho, tipično za sredozemsko arhitekturo.

Češki arhitekt Otto Rothmayer (1892–1966) je bil Plečnikov učenec, sodelavec, kasneje pa tudi njegov tesen prijatelj. Plečnik ga je leta 1921 izbral kot svojega predstavnika pri prenovi Praškega gradu, Rothmayer pa ga je pogosto obiskoval v Ljubljani; tu je prvič opazil mojstrov načrt za vilo Stadion, ki je sčasoma postal osnutek načrtov za njegovo lastno družinsko hišo. Zasnovo manjšega domovanja s preprostim tlorisom in prostorskim oblikovanjem, ki je na zunaj okrašeno le z dekorativnimi trakovi fresk, je Rothmayer po mnogih posvetovanjih s Plečnikom spremenil tako, da je ustrezala njegovemu razumevanju arhitekture. Samo prostorsko oblikovanje je zvesto sledilo vzoru vile Stadion, namembnost posameznih sob pa je bila prilagojena potrebam Rothmayerjeve družine. Hišo so orientirali proti takrat odprtemu polju, kar je pomembno vplivalo na videz fasade, saj so vanjo vgradili dodatna okna, da bi naravna svetloba osvetlila kuhinjo in še tri sobe. Primerjava prvotnih načrtov nam prikaže različno namembnost sob v obeh hišah: praška vila je v svojem izražanju preprostejša, brez okrasnih ornamentov; namesto položne strehe je Rothmayer zasnoval ravno teraso, s katere se je mogoče razgledovati po okolici. Eden najzanimivejših delov stavbe je nedvomno prostorno cilindrično stopnišče, ki očara s svojimi preprostimi, a estetsko učinkovitimi arhitektonskimi detajli.

Oba arhitekta je zbližalo skoraj dve desetletji trajajoče skupno delo pri prenovi Praškega gradu in dvorca Lány, češke predsedniške rezidence, poživljeno z Rothmayerjevimi obiski Ljubljane in Plečnikovimi v Pragi. Tako ni nobeno presenečenje, da vila Rothmayer vsebuje podobne umetniške utrinke in arhitekturne detajle, kot jih najdemo tudi v Plečnikovi hiši v Trnovem. Tako praško kot ljubljansko stavbo nevidno povezuje tudi cilindrični element. Navzlic koncu ustvarjalnega sodelovanja med arhitektoma leta 1934, ko je T. G. Masaryk končal predsedniško funkcijo, in kljub Plečnikovi ustalitvi v Ljubljani se je njuno prijateljstvo obdržalo.

Praška hiša z vedno bogatejšim vrtom je tako postala dom in varno zavetje Rothmayerjevih za skoraj osem desetletij. Danes sta vila in njen vrt prepoznavna arhitekturna in kulturna znamenitost, nekoč pa sta gostila živahna druženja ter služila kot duhovni dom družine in njenih prijateljev, kot so bili na primer znani fotograf Josef Sudek ter kiparja Bedřich Stefan in Hana Wichterlova. Ob obujanju očarljivosti in preprostosti, ki še dandanes zaznamujeta hišo, ne smemo pozabiti na vlogo arhitektove žene Božene Rothmayerové (roj. Horneková, 1899–1984), pomembne tekstilne oblikovalke, pedagoginje in neutrudne zagovornice preprostejšega življenjskega sloga. Bila je avtorica dobro zamišljene garderobe sodobne ženske, v svojem življenju pa se je trudila ustvariti uglajen, kultiviran in stabilen dom za moža in sina.

Zgodovina je hišama namenila precej različni usodi. Vila Stadion, ki brez fresk in s pritličnim prizidkom danes stoji na Mariborski ulici, je za javnost zaprta. V Pragi pa je vila Rothmayer, v veliki meri po zaslugi arhitektovega sina Jana, pomembnega češkega fotografa in učenca Josefa Sudeka, javno dostopen spomenik medvojne arhitekture, ki ga – tako kot znano vilo Müller arhitekta Adolfa Loosa – upravlja Praški mestni muzej. Obširna zbirka črno-belih fotografij, po večini pridobljenih iz Rothmayerjevega družinskega arhiva, nam ponuja celostno sliko zgodovine obeh hiš in »stransko zgodbo« družine umetnikov. Sodobne barvne fotografije Martina Poláka, obenem poetične in realistične, pa nam omogočajo natančen vpogled v trenutno stanje praške vile in nas vabijo na obisk.

—Petr Krajči