Plečnik na Brionih v Zagrebu

Opis razstave

V okviru praznovanja Plečnikovega leta 2017 v Hrvaškem muzeju arhitekture HAZU v Zagrebu od 18. 10. do 30. 11. 2017 gostuje razstava Plečnik na Brionih, ki je nastala v sodelovanju Narodne in univerzitetne knjižnice in Plečnikove hiše. Dopolnjuje jo tudi pregled Plečnikovih realiziranih in nerealiziranih projektov na Hrvaškem.

Ob 145. obletnici rojstva in 60. obletnici smrti velikana slovenske arhitekture Jožeta Plečnika, ki je del svoje ustvarjalne dediščine zapustil tudi na Hrvaškem, v Zagrebu gostuje razstava Plečnik na Brionih. Razstava je v hrvaškem glavnem mestu na ogled na pobudo Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb, Veleposlaništva RS na Hrvaškem in Slovenskega doma, Zagreb, dopolnjena pa je tudi z deli, ki jih je Plečnik snoval pri naših sosedih.

Odprtje razstave, v sredo, 18. 10. , ob 18. 00 v Hrvaškem muzeju arhitekture HAZU, ul. Ivana Gorana Kovačića 37, Zagreb, bo pospremilo tudi predavanje prof. dr. Petra Krečiča, enega največjih poznavalcev arhitekta Jožeta Plečnika, z naslovom Ljubljana – mediteransko mesto? Plečnikov poskus.

Pri pripravi razstave Plečnik na Brionih o zadnjem v celoti dokončanem arhitektovem projektu, gradnji vrtnega paviljona na Brionih leta 1956, smo v Plečnikovi hiši sodelovali z Rokopisnim oddelkom Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je pridobil dragoceno donacijo dr. Lojzeta Gostiše. Ta razkriva do sedaj javnosti neznane izvirne načrte paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov. Med temi fotografijami so tudi zadnji Plečnikovi portreti, posneti jeseni 1956. Posebno dragoceno je tudi osebno pričevanje dr. Gostiše o okoliščinah, ki so botrovale izvedbi tega projekta, ki predstavlja simbolični Plečnikov testament. Razstava je bila od januarja do aprila 2017 na ogled v Plečnikovi hiši.

O sodelovanju z arhitektom Plečnikom se dr. Lojze Gostiša spominja:
"Arhitekt Tone Bitenc me je priporočil, da sem se dne 5. januarja 1955 na fakulteti za arhitekturo sestal s prof. arh. Jožetom Plečnikom. Posredoval sem mu prošnjo preživelih borcev Slovenije, da bi izdelal načrt za vrtno lopo, ki so jo nameravali pokloniti komandantu Titu na Brionih. Plečnik jim je z zadovoljstvom ugodil. V jutranjem mraku, dne 14. januarja 1955, sem ga odpeljal na Brione. Želel je videti lokacijo. Med potjo sva se na njegovo pobudo ustavila v Hrastovljah, ki jih dotlej še ni videl. Nacionalni spomenik leta devetnajsto petinpetdeset. Cerkev z visokim renesančnim obzidjem. Mrakobno razpoloženje njene notranjščine. Mežnar s petrolejko v roki. S črnim ogrinjalom oviti istrijanki. Mrtvaški ples. Plečnik. Tišina in komaj slišen izdih: "Fantazma!"Na Brionih so uglednega gosta prof. arh. Plečnika sprejeli domala protokolarno. Ogledal si je lokacijo, nato pa se je s svojim nekdanjim študentom, arhitektom Vinkom Glanzem, sprehodil med ostalinami na Brionih še ohranjene rimske kulture. Zadnje dni januarja 1955 mi je Plečnik v domači delovni lopi na Karunovi predstavil in izročil načrt vrtne lope, načrt, ki žal ni bil realiziran. V Sloveniji ni bilo ustvarjalca, ki bi udejanjil to avtorjevo hotenje. Zasnoval je nov načrt. Izvedli so ga: podjetje Naravni kamen pod vodstvom Milana Pertota; kiparji: Frančišek Smerdu, Ivan Sajovic, Marija in Stane Keržič; rezbar Jože Lapuh in slikar France Mihelič, avtor mozaika na obodu lope. Gradnjo je vodil arhitekt Tone Bitenc, dolgoletni Plečnikov asistent. Poleti 1956 je bila lopa zgrajena. Na Brione sem ponovno pripeljal Plečnika. Ogledal si je svojo zadnjo v življenju uresničeno mojstrovino. "

Za več informacij o razstavi Plečnik na Brionih sledite tej povezavi.

Razstavo Plečnik na Brionih v Hrvaškem muzeju arhitekture HAZU dopolnjujejo tudi Plečnikovi ostali projekti, snovani za Hrvaško: realizirano Svetišče Matere Božje Lurške v Zagrebu, porušeno Svetišče Srca Jezusovega v Osijeku ter nerealizirani cerkev sv. Josipa v Zagrebu, rekonstrukcija Frančiškanske cerkve na Reki, razširitev cerkve Matere Božje Snežne in romarskega kompleksa v Mariji Bistrici, cerkvi v Makarski in v Primoštenu ter študije za oltarje v Zagrebu.