Plečnikove tržnice

Opis razstave

Plečnikova hiša se vrača z novo občasno razstavo o izjemnosti arhitekturnega načrtovanja ter mojstrstvu obrtniške izvedbe izgradnje Plečnikovih tržnic. Razstava, ki jo avtorsko podpisuje Irena Vesel iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ponuja nekatere nove uvide v sicer skrite detajle arhitekture osrednje ljubljanske tržnice. Pri tem izstopajo najrazličnejše oblike betonskih strešnikov (kar 27!), ki prekrivajo enokapno streho pokritih tržnic in za katere je bilo potrebno izdelati ustrezne replike.

Izjemnost sodelovanja med arhitektom in gradbeniki poudarja tudi kustosinja razstave in Plečnikove hiše, Ana Porok: »Plečnik je seveda avtor načrtov za celovito ureditev območja tržnic, sama izvedba pa je zahtevala pomoč mnogih izkušenih stavbenikov in mojstrov različnih obrti, ki so arhitektove ideje znali in zmogli izvesti. Posamezni izjemno dovršeno izvedeni detajli vzbujajo občudovanje še danes in prav na te mnogokrat prezrte detajle in na problematiko njihovega ohranjanje opozarja ta razstava. «

Največ nam o odkrivanju detajlov lahko pove konservatorska svetnica in avtorica razstave Irena Vesel :

Kratka zgodovina Plečnikovih tržnic
Arhitekt Jože Plečnik se je po koncu prve svetovne vojne vrnil iz Prage v Ljubljano z idejo o ureditvi prostora od Kresije do Zmajskega mostu. Leta 1940 je mestni stavbenik Matko Curk po načrtih mojstra Plečnika začel graditi nove tržnice. Zaradi druge svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala so se dela odvijala zelo počasi, gradnja je potekala od leta 1940 do 1944.

Tržnice so zasnovane na robu korita Ljubljanice. Severna stran z rustikalnim podnožjem kamnite fasade in polkrožnimi okenskimi odprtinami na ometani fasadi spominja na mestno obzidje. Dolga enokapna streha je krita z različno oblikovanimi betonskimi strešniki. Plečnik je prepoznal možnost oblikovanja strešnikov v litem betonu, kar je v mnogih primerih s pridom uporabil. Tržnice obsegajo cvetlični paviljon na Tromostovju, stebriščno lopo ter kolonado posameznih arkad s prekinitvami, loggiama z vodnjakoma in s pogledom na Ljubljanico. Na sredini celotne zasnove je bil predviden Mesarski most, ki pa žal zaradi izbruha druge svetovne vojne ni bil nikoli uresničen.

V Plečnikovem urbanističnem in arhitekturnem opusu so tržnice poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture.

Plečnikove tržnice imajo tudi z vidika turizma zelo velik pomen. Ljudje lahko tu Plečnikovo arhitekturo gledajo od blizu, vanjo vstopijo in tako začutijo njeno avtentičnost. Začutijo lahko, kako lokalno prebivalstvo živi s svojo tržnico, kaj kupuje, kje se srečuje, kakšni so naši lokalni in regionalni izdelki. Povečan obisk turistov in življenjska doba materialov pa terjata stalen nadzor nad fizično substanco objektov.

Plečnikove tržnice so razglašene za kulturni spomenik državnega pomena (EŠD 8822) in zavarovane z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (2009). Ohranjanje avtentičnosti arhitekturne podobe spomenika in nadzor nad konservatorsko-restavratorskimi deli sta poslanstvo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Plečnikove tržnice so sestavni del nominacije za Unesco z naslovom Ljubljana: brezčasna prestolnica po meri človeka v zasnovi Jožeta Plečnika, ki je bila v letošnjem letu oddana na Center za svetovno dediščino v Parizu.