Podobe prestiža

Opis razstave

Podobe prestiža - Antične zgodbe v steklu po gemah iz zbirke kneza Stanisława Poniatowskega (1754‒1833)

Geme so v kamen vrezane podobe, ki jih ločimo na intaglie in kameje. V intaglie je podoba vrezana v negativu (v vglobljenem reliefu). V antiki so jih navadno nosili na vrvici okoli vratu ali zapestja, pogosteje pa so bili vdelani v prstan, ker so služili kot pečatniki. Ko je lastnik z njimi pritisnil v pečatni vosek ali glino, se je v odtisu v pozitivu pojavil vrezani motiv, ki je nadomeščal podpis. Kameje pa imajo upodobitev vrezano v pozitivu (v dvignjenem reliefu) in so večinoma narejene iz barvno večplastnih kamnov, tako da je svetla podoba izstopala iz temnega ozadja ali obratno, služile pa so izključno za okras. Zbirko gem imenujemo daktilioteka.

V obdobju neoklasicizma, v času t. i. velikih popotovanj v središče antike ‒ Rim, in s tem oživljanja antične kulture, je tako med učenjaki kot med plemiči raslo rivalstvo v ohranjanju antične umetnosti. Ker kiparskih in slikarskih umetnin iz antičnih časov ni bilo veliko na razpolago, so bile geme še toliko bolj cenjene.

Poleg zbirk originalnih gem so se izoblikovale tudi bogate zbirke njihovih odlitkov. V 17. stoletju so jih začeli izdelovati po originalih kot cenejše nadomestke predvsem zaradi potreb zbiralcev, razširile pa so se v 18. in 19. stoletju tako zaradi zbirateljskih kakor tudi študijskih namenov, predvsem pa kot spominki, ki so jih popotniki lahko odnesli domov s svojih popotovanj.

Danes svetovno znano zbirko gem je v začetku 19. stoletja ustvaril poljski plemič, politik in diplomat knez Stanisław Poniatowski (1754–1833), nečak zadnjega poljskega kralja Stanislava II. Avgusta Poniatowskega. Geme so zanj izdelovali tedanji najboljši v Rimu delujoči umetniki ‒ graverji gem, vendar jih je knez Poniatowski razglašal za antične originale. Motive so povzemali iz antične književnosti, večinoma pri Homerju, Ovidiju in Vergiliju, in ne toliko iz antične likovne umetnosti. Malokdo je imel dostop do zbirke kneza Poniatowskega, o kateri so se širile le govorice, saj je veljala za eno najbogatejših (vsebovala je preko 2000 gem). Po njegovi smrti je bila razprodana in geme so se razpršile po vsem svetu.

V zasebni zbirki v Sloveniji je bilo odkritih 50 odlitkov v steklu po gemah iz zbirke Poniatowskega. Tokrat so prvič na ogled javnosti. Stekleni odlitki po gemah so bili zelo cenjeni, ker ohranjajo sijaj in prosojnost dragocenih kamnov za razliko od mavčnih. Znano je, da sta jih v Rimu med drugimi izdelovala tudi Bartolomeo Paoletti (1757‒1834) in njegov sin Pietro (1785‒1844/45) in njuni delavnici lahko domnevno pripišemo tudi razstavljene umetnine.

Zbirke gem ali njihovih odlitkov so kot ilustrirane enciklopedije antike, ki z mitološkimi zgodbami, s podobami bogov, boginj in junakov, s portreti znamenitih osebnosti, kot tudi s podobami živali in mitskih bitij ponujajo brezmejne interpretacije, razmišljanja in vživljanja v preteklost ali pa nudijo zgolj estetski užitek. V sebi združujejo popolnost slikarstva in kiparstva ter moč, lepoto in veličastnost antičnega sveta.

Avtorica razstave in vodja projekta
Alenka Simončič

Strokovna sodelavca pri projektu
Christoph Steidl Porenta, Klemen Kordež

Postavitev razstave
Katarina Štok Pretnar

Izobraževalni program
Sandra Bratuša, Živa Rogelj, Tjaša Debeljak

Organizacija in tehnična izvedba
Jože Raspet; RPS d. o. o.

Razstavo je podprlo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

16. november 2017 ‒ 11. februar 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana