Prrrrrrr

Opis razstave

Sodelujoče umetnice: Suzana Brborović, Špela Čadež, Olja Grubić, Duša Jesih, Simona Semenič & Nada Žgank, Maja Smrekar. Po skupinski razstavi moške slikarske selekcije s provokativnim naslovom "Better doggy style than no style" v preteklem letu je bila priprava tokratne razstave z žensko selekcijo več kot nujna, med drugim tudi zaradi lanskih polemičnih pomislekov o morebiti še dandanes ne povsem izkoreninjeni diskriminaciji žensk v družbi in posledično v umetnosti in kulturi.

"Doggy styleu" zdaj duhovito vračajo udarec razstavljavke s svojim »pussy styleom«, večpomensko zaznamovanim v metaforičnem naslovu razstave. Gre za avtorice, ki bodisi šele dobro vstopajo v polje sodobne vizualne tvornosti ali so s konsistentnim pristopom, javnimi nastopi in pomembnimi, tudi mednarodnimi nagradami že vidno in odmevno opozorile na svoje delo v slovenskem in mednarodnem prostoru. Nekatere od njih so z artikuliranim vizualnim besednjakom in problematizacijo aktualnih perečih vprašanj in občutljivih, tabuiziranih tem dvignile v zadnjem času nemalo neupravičenega prahu v širši slovenski srenji.

Umetnice na razstavi v sliki, risbi, fotografiji, animiranem filmu in in situ zvočno-vizualni instalaciji tematizirajo: protimigrantsko retoriko v Sloveniji in druge obrambne mehanizme političnega upravljanja s prostorom, kot je arhitektura protiletalskega topništva med 2. svetovno vojno v Nemčiji (Suzana Brborović); alieniranost, izgubo identitete, intimne stiske, alkoholizem in nezainteresiranost sodobne družbe do teh problematik (Špela Čadež); podiranje seksualnih tabujev prek risarskih upodobitev golega ženskega telesa in materiala – rastlinskih plodov, aludirajočih na osnovne erotične izkušnje (Olja Grubić); stanje družbeno-politične stvarnosti prek geometrijsko abstraktnih reprezentacij ideoloških znakov in Malevičevega ikonografskega narativa (Duša Jesih); dihotomijo spolnega razlikovanja in stereotipno podrejenost ženske populacije v razmerju do moških, ki se odraža v njenem slabšem materialnem in socialnem položaju na domala vseh ravneh družbenega dogajanja (Simona Semenič & Nada Žgank) in, ne nazadnje, zastarele in nedozorele nazore o posebnosti človeške vrste in vzvišeni, a povsem trivialni odnos do drugih živih bitij (Maja Smrekar).