Raztezanje kiparskih struktur

Opis razstave

Sodelujoči umetniki: Dušan Tršar, Jiři Bezlaj, Saba Skaberne, Vera Stanković, Paola Korošec, Primož Pugelj, Tomaž Furlan in Boris Beja. Postavitev gledalcem razkriva skulpturo, kot nekaj vizualno in tematsko razumljivega in dostopnega ter estetsko vabljivega. Umešča sodobno slovensko kiparstvo kot pomemben segment likovnega dogajanja pri nas.

Tematsko raziskovanje in razstavna prezentacija kiparskih del izbranih slovenskih kipark in kiparjev v Mestni galeriji Ljubljana (MGML) tokrat ponuja vpogled v raztezanje kiparskih struktur. Že leta 2012 je Mestna galerija pripravila tematsko razstavo z naslovom Pot skozi skulpturo, kjer se je predstavilo enajst sodobnih slovenskih kipark in kiparjev. Tokratna razstava z naslovom Raztezanje kiparskih struktur pomeni nadaljevanje razstavljanja in razmišljanja o sodobnem slovenskem kiparstvu skozi postavitveno dinamičen in vsebinsko-tematsko analitičen prikaz del izbranih ustvarjalcev, pri katerem sledimo avtorski različnosti tako v generacijskem razmerju kot tudi v materialni raznolikosti.

Razstava prikazuje dela različnih umetnikov, ki ustvarjajo s pomočjo raznovrstnih materialov, pri čemer se ohranja še vedno tradicionalno razumevanje skulpture kot nečesa materialno aktivnega, manualno izdelanega ter obdelanega ali izpeljanega skozi različne sodobne posege oziroma intervencije. Skulpture tako skozi pretežno modernističen pristop še vedno transformirajo ideje v otipljive podobe ter impulze preteklosti in sedanjosti kot spomin vtisnejo v kiparske dokumente, napolnjene z različnimi nivoji relacij, vzročnosti, določitev in ekspresij. Tako lahko raztezanju kiparskih struktur sledimo na ravni motivov in vsebin, torej na ontološki ravni, na materialno-tehnični in konceptualni ravni ter na simbolno-metaforični ravni. Vse pa se združuje na ravni postavitve razstave kot končnega reprezentativnega dogodka.

Če predpostavimo, da je likovno ustvarjanje vizualni diskurz ali niz delovanja elementov, predstavlja kiparska struktura močno in pomembno entiteto. Ta je zgrajena iz nizov materialnih in konkretnih predstavitev, ki se lahko nenehno spreminjajo, saj so gibljivi oziroma strukturno raztegljivi sistemi – so nekakšni okvirji konstrukcij in morfoloških korelacij, ki so napolnjene tako z merljivi elementi, ki se razvijajo znotraj materialnih danosti, kot z znakovno igro, ki izhaja iz subjektivitete posameznih avtorskih poetik. Pri raztegljivi kiparski materiji je precej preprosto definirati posamezne elemente in strukture kipa, določati njegova izhodišča in meje, formulirati zakone medsebojnih strukturnih odnosov, precizirati bližino posameznih elementov ter razmerja med različnimi serijami ali cikli del. Vidno postaja mnoštvo plasti, ki jih je mogoče razločiti med seboj, opazni postajata specifičnost teh plasti in nujnost razlikovanja med izpostavljenimi in zakritimi sestavnimi deli. Prisotna je ekspanzija tako tehnike kot ravnovesja med materijo in kompozicijo ter zunanjo in notranjo strukturo.