Rihard Jakopič

Opis razstave

Rihard Jakopič - Beležnice

Rihard Jakopič (1869–1943) je gigantska figura slovenskega zgodnjega modernizma. Svoj mitični status je vzpostavil z družbenopolitičnim delovanjem, ki je vodilo do izgradnje prvega javnega razstavnega prostora na Slovenskem leta 1909, do rednega razstavnega programa v njem, do neformalne organizacije slovenskih umetnikov v Klubu Sava po tem, ko je društvo klavrno propadlo, do vzpostavljanja mednarodnih povezav, obvladoval je tedaj v plenicah jokajoči umetnostni trg itd. Zato so ga v karikaturah upodabljali kot Boga Očeta in Mojzesa ali kot vojskovodjo na čelu falange slovenskih umetnikov, ki vihté čopič in paleto kot sulico in ščit. Po prvi svetovni vojni se nobena kulturna manifestacija ni mogla odviti brez njega. Bil je med pobudniki ustanovitve Narodne galerije, svetniški patron novomeške pomladi, gromovnik v boju za družbeni status umetnikov in je bil vnebovzet v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ob ustanovitvi leta 1938.

Narodna galerija je v zadnjem desetletju in pol pridobila nekaj njegovih pomembnih slik in okoli 1600 risb. Te so bile izrezane iz prvotnih kontekstov in pomešane med seboj, zato si prizadevamo rekonstruirati prvotne beležnice in risarske pole, da bi Jakopičevo delo in razvoj lahko bolje razumeli.

Jakopič se je po štirih semestrih akademskega študija od risbe distanciral. Risbe, drobne in neugledne, so mu služile kot stenografski zarisi bodočih kompozicij, kasneje šele tudi kot način reševanja posameznih problemov v detajlih. Nikoli jih ni namenil javnosti, zato jih razstavljamo v njihovi funkciji − v povezavah s slikami, ki so izbrane tako, da nam risarsko gradivo spregovori kar se da živo. Jakopič je začel zares risati šele leta 1926, ko je dobil naročilo Mestne občine Ljubljanske za monumentalno javno poslikavo prehoda z ulice v atrij novega stanovanjskega kompleksa "Meksika" na Njegoševi cesti. Ta projekt je prav usodno usmeril Jakopičevo delo do konca življenja, saj je vsa njegova poznejša slikarska snov izhajala prav iz študija za Meksiko, ki je obrodil stotine risb.

A slabo uslugo bi napravili avtorju, če bi razstavljali samo njegovo risbo. Jakopičevih beležnic iz najbolj skritih kotov njegove ustvarjalne skrinje ne moremo predstaviti kot samostojnih del, iztrganih iz ustvarjalnega procesa. To so iskrice, ki so spočenjale plamen umetnikove vizije. Med njimi pa najdemo nekaj takih, ki potrjujejo Jakopičev ustvarjalni dar, za katerega je trdil, da si ga ni dovolil odtujiti naravi.

Javni program vodstev in delavnic

Ker je bilo nekaj slik premeščenih na Stalno zbirko, je vstopnina za ogled razstave Rihard Jakopič, Beležnice znižana na 3,00 € za vse ciljne skupine. Izjema so tisti, ki so upravičeni do gratis vstopnice.

Odprtje razstave

Nekaj utrinkov z odprtja razstave (video)

Avtor razstave in vodja projekta
Andrej Smrekar

Restavratorsko-konservatorska priprava gradiva
Tina Buh

Postavitev razstave
Andrej Smrekar, Ranko Novak

Digitalne predstavitve
Luka Hribar

Tehnična realizacija
Luka Oražem

Razstavo so podprli
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Cvetličarna Galerija, Marjan Lovšin
O. K. vir, d. o. o.
Vidal, d. o. o.

Uradna penina na odprtjih razstav
Radgonske gorice d. d.

18. november 2015–28. februar 2016
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana